Carlo Maria Vigano

[Bernard]

Zgodba Carla Marie Viganoja proti papežu Frančišku se je ta teden nadaljevala in Viganoju ni šla ravno v prid. Izkazalo se je namreč, da je zamolčal ali pa najmanj prikrojil bistvena dejstva.

Presenetilo je, ko so se v zgodbo vključili tudi pomembni svetovni časopisi in do pojava zavzeli kritično stališče. Kot je videti, gre namreč za širši konktekst okoliščin, ki nakazujejo nič manj kakor to , da je na obzorju civilizacijski lom in da tega ni več mogoče ignorirati. Tu je še Slovenija, v njenem kontekstu pa tudi slovenska Katoliška Cerkev, ki ima z razumevanjem same sebein dogodkov okoli nje nemajhne težave.

Ameriški konservativni katoliški spletni portal 1P5 https://onepeterfive.com/pius-modernism-relevant/ je minuli teden 3. septembra imel za potrebno obeležiti god papeža Pija X. Na današnji dan, 8. septembra 1907 je ta mož izdal encikliko Pascendi dominici gregis, tema pa so bile teološke zmote modernizma.

V obsežnem članku, ki ga je podpisal Peter Kwasniewski, stoji teza, da je Pijev antimodernizem danes aktualen bolj kot kadar koli. Spomnili se bomo, da je ta papež 1. sptembra 1910 izdelal in predpisal antimodernistično prisego, ki je zavezovala duhovnike.   

Pij X. se je v protimodernistični encikliki skliceval predvsem na obrambo katoliških verskih dogem, toda danes ga avtorji uporabljajo za simbol pravovernosti in namigujejo, da so se modernistične herezije prijele samega vrha Katoliške Cerkve. Viganojeva obtožba papeža Frančiška cilja natanko v to tezo.

Zmerni i bolj liberalni katoliški mediji so zgodbo pograbili tako, kot se to v profesionalni maniri tudi dela: na podlagi preverljivih dejstev. Vigano je argument izgubil tisti hip, ko so ti časopisi objavili fotografijo iz maja 2012, na kateri papeški nuncij Vigano s prijaznim in udvorljivim nasmehom na gala večerji v New Yorku čestita kardinalu Theodoru McCaricku, ki je tam prejemal priznanje.

To se je dogajalo v času, ko je bil McCaric po Viganojevih besedah zaradi pedofilije že pod disciplinskim ukrepom papeža Benedikta XVI. Prireditelj proslave, p. Andrew Small, je za tisk povedal, da Vigano nikoli ni izrazil pomislekov glede svoje prisotnosti na gala večerji in da mu tam ne bi bilo treba biti, če ne bi hotel.

Vigano je s pismom obtožb proti papežu Frančišku očitno manipuliral in poznavalci menijo, da gre to v kontekst bitke neokonservativnega lobija za vpliv na imenovanje novega papeža.

[Bernard]

Če kaj, papež Frančišek simbolizira odpor proti antimodernistični zablodi sodobne Cerkve, ki se je vojne proti modernosti lotila iz strahov veleposestnika, ki je v nastajanju nacionalnih držav (konkretno Italije) izgubil fevd.

Toda zgodovina je pokazala, da je šlo za velike oči pred strahom, ki je znotraj votel, zunaj pa ga ni. Moderna civilizacija v moralnem pogledu namreč s Cerkvijo in sploh vsemi institucijami smisla, tudi znanosti, danes deli iste probleme. Ti niso izraženi toliko v različnih konceptih, temveč predvsem v cenenem ksenofobem populizmu, ki se poraja iz globalne neoliberalne in kapitalistične civilizacije.

Ta je prevzela elemente religije in postaja prevladujoča ideologija sodobnih družb. Medtem ko konservativci v Cerkvi preganjajo duhove modernizma, pravijo poznavalci, se sedanji papež ukvarja z Arhimedovo točko sodobnega sveta, ta pa je v socialni dimenziji, dostojanstva malih in revnih ljudi.

Svet namreč pripada njim, ne peščici močnih in vplivnih ljudi, ki obvladujejo že skorajda vse svetovno premoženje in imajo v rokah odločitve o miru, vojni, hrani in zdravju. V realnosti je družbena slika zato precej skrb zbujajoča.

Minuli teden je Guardian izdal pomenljivi uredniški komentar na dogajanje v Katoliški Cerkvi. Postavil je uredniško tezo, da bi bilo narobe papeža Frančiška povezati s pedofilskim zlorabami, toda ne glede na to se jeza okrog tega ne bo razkadila.

Citirajo papeža, ki se je v zvezi z lažnivimi obtožbami izrazil biblično: »Oče laži, obtoževalec, hudič deluje, da bi uničil enotnost družine, enotnost ljudi.«

Toda najbolj pomenljiv je zaključek tega uredniškega komentarja: »Krči, ki nastajajo ob koncu liberalne svetovne ureditve stresajo za milijardo ljudi močno Katoliško Cerkev, zraven pa tudi vse nas druge.