Šta je slovianski jazik?

[Zawisza]

Čo je slovianski jazik?

Slovianski je sintetični medžuslovianski jazik. On bil izprojektovani kak mnogo prosti jazik, ktori vse Sloviani mogut čitati i rozumeti neposredno, bez žadnogo predšedšogo naučenia, i ktori ne-Sloviani mogut naučiti sia šibko i bez velikogo truda. Gramatika je jednovremenno legka i približena do komplikovanoj gramatiki naturalnih slovianskih jazikov. Više-mnogo ob slovianskom najdeš tut.

Tutto je Slovianska Viki, stronica, na ktoroj každi može iztvoriti ili izmeniti statiji v slovianskom jazike. V dani čas slovianska viki ima 51 statij.

Ti tož možeš učastniti! Vpervo pročitaj Kak iztvoriti stronicu ili načinaj už tutčas.

[Zayron]

Zawisza, zaboravio si dopisati tamo link:

Moj FB friend, profesor Meruňka iz Praga,

utemeljitelj novoslovianskog jezika

Novoslověnština

http://cs.wikipedia.org/wiki/Novoslov%C4%9Bn%C5%A1tina

Oficijalna stranica:

http://sites.google.com/site/novoslovienskij/

Ja sam se spremao napisati nešto o tome ali nikako naći vremena od tog tolikog ovdje ekumenisanja, hehehehe!

Sa profesorom Meruňkom i ostalim našim "slovosloviteljima" se znam lično s panslavizma, oni su naši takvi panslavistički esperantisti, ali ja sám nešto za to mnogo vremena a ni potrebu nemam, dogovorim se bez većih problema sa svim Slovenima kad to trebam i oko svega što trebam i ovako, jer znam više raznih tipova slovenskih jezika. Ali veliki značaj bi taj jezik mogao imati u univerzitetskoj suradnji na primjer, pri organizaciji sveslovenskih naučnih seminara i simpozijuma. I ne bi se morali učiti nikoliko slovenskih jezika, recimo najmanje još dva iz svake sdruge nematernje grupe, naučili bismo jedan a imalo bi to efekt kao da smo ih  naučili tri najednom! To zato što je taj jezik nastao vrlo pomnim i pažljivim biranjem riječi koje su iste u svim jezicima, dakle svima zajedničkim. A možda i u Crkvi, tko to zna, novoslovenski bude imao neki značaj u budućnosti, u svakom slučaju budu u nekoliko sljedećih par decenija prevedene na njega Jevanđelje, Stari zavjet i mnogo ostalih kljućnih i važnih liturgijskih i teoloških tekstova. Kad stignem opet nešto napišem na tu temu! No kako sam rekao to nije baš mojim najvećim prioritetom, meni je važnije ekumenisanje ovdje nego učenje jezika. A na sve se nažalost više ne stiže niti ima vremena. Koga bude to zanimalo mnogo više slobodno i bez ustručavanja mi pošaljite mi PM za INFO!

:cheesy:

[Slusalica]

Koliko sam primjetila ovaj jezik je najslicniji starosrbskom. Sada ce neki skeptici reci da se obnavlja Velika Srbija.  0212_rolleyes

U mom gradu u jednoj kanonski nepriznatoj crkvi vec govore da sluze na slavenskom jeziku. Taj pojam mi je do ovog posta bio nepoznat. Hvala za postiranje ove teme.

[Zayron]

Koliko sam primjetila ovaj jezik je najslicniji starosrbskom. Sada ce neki skeptici reci da se obnavlja Velika Srbija.  :cheesy:

U mom gradu u jednoj kanonski nepriznatoj crkvi vec govore da sluze na slavenskom jeziku. Taj pojam mi je do ovog posta bio nepoznat. Hvala za postiranje ove teme.

Baš to je ta stvar koja je na tom jeziku najzanimljivija, svi tvrde da je najsličniji njegovoj "staro" verziji, "antičkom" izdanju. Česi i Slovaci tvrde da je najsličniji staročeškom i staroslovačkom, poljaci da je najsličniji staropoljskom, rusi i ukrajinci staroruskom ili staroukrajinskom itd. itd. Hahahahaha!

0212_rolleyes izlet

[Slusalica]

Istoricari kazu da se taj jezik zvao jazik, i znaju kojem je narodu pripadao.

Kada malo bolje razmislim mozda je ovo dobra ideja da se na neki nacin ispravi "istorijska nepravda". Religija nas razdvojila a sada opet religija ima nameru da nas spaja pa makar u nekom sluzbenom jeziku.

[Zayron]

Istoricari kazu da se taj jezik zvao jazik, i znaju kojem je narodu pripadao.

Овдје није ријеч о старословенском језику већ о НЕПОСТОЈЕЋЕМ синтетичком, дакле умјетном јазику, створеном слично као есперанто током посљедњих 20 година, тек од 1991. ако мислиш на новословиански. А старословенски језик или ако хоћеш јазик је припадао словенском народу, тај такав један једини је у онда у вријеме свете браће Ћирила и Методија постојао, А био је то заједнички језик свих Словена с незнатним локалним дијалектолошким посебностима. Тек касније по покрштавању Словена је дошло до диференцијације по државним утварима - творевинама а тек потом у XIX вијеку на модерне нације какве знамо данас. Прије тога нису постојале нације али племена, племе није исто што и нација. нација је заложена на племенима али није то сасвим иста ствар, за савремену свакодневну текућу политику је та дистинкција небитна али за језике, лингвистику, историју, етнологију итд. то врло битним разликовати јесте.

[Slusalica]

I ja tako mislim vezano za nacije. Jedan je korjen koji se grana, zavisno od istorijskih desavanja.

[Zayron]

Pripovedka "LES STRIBOROVIJI", inačica 1.1.

izvorni avtor i imeno pripovedku: Ivana Brlić­Mažuranić: Šuma Striborova

prepisatjeno inačicom 0.7.9 prostoslovjanskog jazika, od Cxirila Slavjanskog

Ово је приповијетка "Шума Стриборова" од Иване Брлић-Мажуранић преведена исто једним од мојих колега панслависта али не на новословианском већ мало другачијем али исто синтетичком језику који се зове ПРОСТОСЛОВЈАНСКИ језик. Оба и новословиански и простословјански сматрам изузетно успјешним покусима. Није уопште тешко за разумјет, разумјећете сигурно без проблема 60-80% а тко зна бар још један словенски језик: старословенски, пољски, чешки, словачки или руски, украјински онда вјероватно и 80-100 %. Занимљиво је то да ће сви Словени исто добро разумјети тај текст свеједно о којим да се ради: источним, западним или јужним. Али исто тако и несловени који дуго живе у некој од словенских земаља, па чак и поријеклом тотално удаљених народних и језичких група, рецимо Арапи итд. који добро знају неки од словенских језика. Ти ће га разумјети тако око 60-70 %. То смо већ испробавали у пракси и у више различитих словенских земаља.

Vhodil nektori mlodec v lesa Striborovijeg, a ne znal že tamtoj je les začaratjeni i že v

njemu vsektora čuda se dogodivajut. Zbivala se v njemu čuda dobra, ale i naopaka  –

vsektoru podolg zaslugi. Moral je, hoti, tamti les ostati začaratjen, aždo v njeg vstupije toj,

ktorem je drogejša beda njegovija, než vse ščastje tutog sveta.

Nasekal, odže, toj mlodec dervah i sedel na pen počinuti, jerbo to bil jeden prijamni zimski

den. Ale iz pena izhodila pred njeg zmija i stala se umilavati okolo njeg. To pak ne bil

pravdivi gad, no bila to ljudska duša, zbog greha i zlobu ukletjena, a mogal ju je osvoboditi

jedino toj, ktori bi se s njom oženil. Bleskala se zmija kak srebro na suncu i gledela

mlodeca pravo v oka.

»Krasne li gujicu, Boge moj! Skoraj že bi ju domu ponel«, ­ progovori mlodec od šalu.

» Evo budalastej glovu, ktora bude me osloboditi na svoju neščastju«, ­ pomislila grešna

duša v guju, pospešala se i pretvorila se odčas iz guju v krasivej devčinku, te staše pred

mlodeca. Rukavi joj beli i veztjeni kak krila motilika, a male nogice kak v banicu. Ale kak

zlobno pomislila, onak joj ostal v ustam zmijoviji jezik.

»Evo me! Vodij me domu i venčaj se s menom!« ­ kazaje guja­devčinka mlodecu.

Jesli on bi bil sigurni i rozsudni mlodec, pa zamahnul sekirom na nju i kriknul: »Ja ne

mislijem se sa lesnim čudom ženiti«, postala bi devka opet gujom, pobegnula bi v pena i

niktom ničo.

Ale, on je bil nektori dobričina, plahivi i stidlivi mlodec, pak bilo jeg stid ne ispolniti želanja

jej, jerbo ona se dla njeg pretvorila. A baš mu se i svidila, jerbo ona bila lepolika, a on,

neuputitjen, ne mogal znati čo ostalo v njenim ustam. Pobraše devčinku on za ruku i

povezaše jej domu. A živil toj mlodec sa svojoju staroju matkoj i pazil matku kak ikonu.

»Evo, matko, nevestu!«, ­ skazaše mlodec, kogda prihodili on i devčinka domu.

»Hvala Bogu, sinko«, ­ odvrotije matka i pogledaje lepej devku. Ale matka bila stara i

rozsudna i odčas spoznaše, čo imaje nevesta v ustam. Oidela snaha preobdjenuti se, a

mati rekje sinu: »Krasnu si mlodicu izbral, tolko pazij, sine, ne je li ono guja!« Sin se skoraj

skamenil od čuda: odkud njegova matka znaje, že ono bila zmija? Razgneviše se v serdcu

i pomislije: »Moja matka mora biti vjedžmom!«. I odčas nenavidije matku.

Počeli njih trojeh živeti zajedno, ale ono zlo i obrateno. Nevesta jezičliva, nazlobna,

proždrliva i goropadna.

Bil je tamgde utes visoki do oblaka, tak nevesta zapovedije jednog dena starici, neka joj

donesje snega sa verha utesa, že se umije.

Stranica 1od 7

»Nemaje puta na onej visinu«, ­ kazaje starica.

»Vzjaj kozu, neka te vodije. Kuda ona gore, tuda ti naglavce dole«, ­ odpovedije snaha.

Tamo bil i sin, pa se nasmejal na tih slovah, tolko že ugodije svojoj ženi.

To se tak ražalilo matki, že odčas  poideje na utesa po snega, jerbo ne žalila svojeg žitja.

Idejuči putem, hotela se pomoliti Bogu dla pomoču, ale se predomislila govorijuči: »Opazil

bi Bog, že moj sin ne valjaje.« No Bog joj, jednakže,  ostaše na pomoči, i ona sčastno

doneseše snahi snega sa liticu izpod oblakeh.

Drugijeg dena zapovedila snaha svekrmatki:

»Idij tamo na jezera zamrozitnjenog. Sred jezera imaje otvor. Uhvatij mi na otvoru šarana

dla obeda.«

»Provaliti bude se led pod menoj, propasti budem v jezera«, ­ odpovedila babka.

»Radovati bude se šaran, propadnuješ li s njim«, kazala snaha.

I znova se sin nasmijal, a babka se takolko ražalostila, že odčas odhodije na jezera.

Pucketa led pod babki, plakaje ona, že joj se solze po licu morznujut. Ali ješče ne hoteje

Bogu se moliti, skrivaje pred Bogu, že joj je sin grešnivi. »I dobrejšo že poginajem«,

pomisliše babka i ide po ledu. Ale ješče ne došlo vreme, že babica umreje. Preto preletil

iznad njej galeb, nesejuči ribu. Omaknula se riba galebu i padnula pravo pred babku.

Babica vzjala ribu i donesla jej ščastno snahi.

Tritijeg dena sidnula babka pri ognjištu i pobrala sinoviju košulu, že bi ju okrpati. Kogda to

videla snaha, poletiše do njej, iztrgnuše joj košulu iz rukah i viknuje:

»Ostavij to, slepice stara, ne sut to tvoje rabote.«

I ne dozvoliše matki okrpati sinoviju košulu. Vtada se starici vpolno raztužilo serdce, tak

ona odhodije pred doma, sede na onoj cičoj zimi na klupu i pomolije se Bogu:

»Boge moj, pomagaj mi!«

Togda vide ona, kak k njoj ide nektora uboga devka, na njoj tolko izderatjenej odevu, a

rameno pomodrilo od studenu, jerbo joj se rukav izkidal. Ale se libokak devka ješče

nasmehavaje jerbo je umilnej naravu. Pod pazuhu joj svežanj treskjah dervah.

»Hotete li, babko, kupiti lučah dervah?« pita devka.

»Nemam penjazah, dočerce, no kdabi hoteješ že ti okrpajem tog rukavčiča«, ­ kazaje

tužna babka, ktora ješče držala v rukam iglu i strunu dla sinovijej košulu. Babka okrpala

devki rukava, a devka joj daše svežnja luča, zahvališe joj milo i poide dalekejšo, ščastliva

čo joj rameno ne morznuje.

Na večer kazala snaha babki: »Mi budemo poideti v gosteh kmotri, a ti ugrejaj vodu, dogda

se ja vrotijem.« Bila snaha proždrliva  i vsekogda gledala, gde da se ugostije.

Stranica 2od 7

Kogda oni bili oideli, ostaše babka samom, pa pobraše tog trešča, čo joj jeg prodala

devčinka, i potpalila ognja na ognjištu, a onda oide v komoru po dervah. Podčas ona v

komori tražila dervah, začuše, kak v kuhinji nečo puckaje, nečo kuckaje: kuc! kuc!

»Kto je bogoviji? « ­ upitaše babka iz komoru.

»Domači! Domači!« ­ odzvahu se iz kuhinju nektori sitni glasovi, kak že žvrgoljijut vrepci

pod strehom.

Babka se začudila, čo je to tako v noči, i ona vstupije v kuhinju. Kogda ona tamkud, ale

ono se na ognjištu istom rasplamsali luči, a okolo plamenu zaigrali kola »Domači«, vse

tolki mužiči od jedva pol loketa. Na njim kožuhi, šapkice i opanakčiči červeni kak plameni,

vlosi i broda sivi kak pepel, a oka žarka kak živi uglji. Izlazijut njih vse više i više iz

plamena, vsaki luč po jednog daje. Kak izhodijut, tak se smejavajut i vriskavajut,

prebačivajut se po ognjištu, ciktavajut od veselja i hvatajut se v kolom.

Pa zaigrahu kola: po ognjištu, po pepelu, pod polici, na stolici, po čupu, na klupi! Igraj!

Igraj! Bistro! Bistrejšo! Ciktavajut, vriskavajut, gurajut se i kreveljijut. Sol prosuli, kvas prolili,

boršno rastepoše ­ vse od velikej radostu. Vatra na ognjištu plamsaje i sjaje, puckaje i

grejaje; a babka gledaje i gledaje. Ne žalije ni solu ni kvasca, no se radovaje veselju, čo joj

Bog poslaše na utehu.

Zdava se babki, že se pomladila ­ nasmejaje se kak grlica, poskoči kak curica, hvata se v

kolu sa Domačimi pa zaigraje. Ale joj ipak ostalo ješče čemera v serdcu, a to biše tak

težko, te kolo tojčas stalo.

»Bogoviji brati«, ­ kazaje potom babka Domačim, »biste li vi meni znali pomogti, že

ugledajem jezik mojej snahu, pa kogda kazajem mojem sinu, čo sam svojim okami videla,

možda se opametije? ! « Babka stala pripovedati Domačim vse, kak bilo. Domači posedali

uokolo po rubu ognjišta, nogice ovjesili niz ognjištu, nanizali se kak čičak do čička i slušajut

babku; pa vse klimajut glavami od čuda. Kak klimajut glavami, onak jim se žarijut červene

kapice: mislil bi kto, to sama vatra na ognjištu plaminjaje.

Kogda babka zakončila svog pripovedanja, viknuše  jeden od Domačih, imenom Malik

Tintilinič: »Ja budem ti pomogti! Idem v sunčanej zemju i donesti budem ti svrakovijih

jajcah. Podmestit ćemo jih pod kuru, pa kogda se izlegnujut svrakčiči, prevariti bude se

snaha: polakomiti bude se kak vsaka lesovijska guja dla svrakčičah i izplaziti bude jezika

svog.«

Vsi Domaći ciknuše od radostu, čo se Malik Tintilinič tak dobro dosetil. Ješče oni

najdobrejšo vrištajut, ale ideje snaha od gostah i nosije sebi kolača. Nasrnuje snaha

gnevno na dvereh, žebi videti, kto to v kuhinji vrištaje. Ale kda ona raskrili vrotah, a ono:

top! ­ prasnuje plamen, skočihu Domači, topnuhu vsi v jednom mahu nogicami ob ognjišta,

ponesahu se nad plamena, poletihu pod strehu ­ kvrcnuhu doskiceh na strehi i nestaše

Domačih. tolko Malik Tintilinič ne pobegaše, no se sakrije v pepelu.

Kak plamen naglo prsnul  vo vis, a vrota udarila ob vrotnicu, onak se uplašila snaha i od

Stranica 3od 7

straha sidila na zemju kak vertja. Raztepe joj se kolač v rukam, raspadnujut joj se vlosi i

česali, buljije okami i vikaje od jeda:

» Čo to bilo, neščastjo stara! «

»Vetar podigal plamen, kogda si otvorila vratah«, ­ kazaje babka i rmudro se deržaje.

»A čo je ono v pepelu?« ­ opet prodolžije snaha, jerbo iz pepela virila červena peta od

opanakčiča Malika Tintiliniča.

»Ono je žeravica«, ­ odvrotije babka.

Ali snaha ne verovaje, no ustaje onak raspletjena i ide videti iz blizkejšeg čo je na ognjištu.

Prikučila se licem do pepela, ale se Malik Tintilinič žurno bačije nogicom i kvrcnuje snahu

petom po nosa. Vikaje snaha kak že se v moru vtopivaje, vsa je garava po licu, a pepel joj

posul razdergatjene kose.

»Čo je to, neščastjo stara? « ­ ječaje snaha.

»Poprskal te kesten iz žeravicu«, ­ odvroča babka, a Malik Tintilinič v pepelu pucaje od

smeha.

Kogda snaha oidela umiti se, pokazaje babka Maliku Tintiliniću, gde je v komori snaha

nasadila kuru, že bude malih kurecah dla Božića. Ješče istoj noči donesaše Malik

svrakovijih jajcah i podmetneje jih pod kuru vzamen kurovijih.

Zapovedila snaha babki, že dobro pazije na kuru, pa kogda se izlegnujut kureci, neka joj

javije. Pozvati bude snaha celog sela videti kak ona imaje kurecah dla Božića, kogda jih

nikto nemaje.

Doidelo vreme, izlegnuli se svrakčiči. Javi babka snahi, že kureci izhodili, a snaha pozvaše

sela. Prihodile kmotre i sosedice, malo i veliko, a bi tamgde i sin babkoviji. Snaha

zapovediše babki, že donesje gnezdo na trijema. Donesla babka gnezda, podignula kuru,

a ono v gnezdu nečo zakreštaje: izskočili goli svrakčiči, pa skok! skok! po verandi.

Kogda snaha­guja opazila tak iznenada svrakčiče, prevarije se, polakomije se v njoj

zmijovija čud, poletila snaha po trijemu za svrakčičami i isplaziše dla njih svog tankeg i

šiljasteg  jezika kak bi v lesu. Kriknuhu i prekrstihu se kmotre i sosedice, te povezahu

svojih detah domam jerbo upoznahu, že je ono napravdo lesovija guja.

Matka pak ščastno poidaše do sina govorijuči: »Otpremij ju, sine, otkud si jej dovezal, sad

si na svoje oči vidil, kog v domu kormiš.« I matka hotela obgrliti sina.

Ale sin bil baš vpolno budalastnim človekom, pa se ješče više uzprkosil i protiv sela i protiv

matku i protiv samih svojih okah. Ne hotel suditi ženi­guji no ješče poviknuje na matku:

»Odkud tebi svrakčiči v tom godišnjom dobu, vjedžmo stara? Nosij mi se iz doma!«

E, togda mati videla, že pomoči nemaje. Zacvilije kak gnevna godina i tolko umoli, že ju

bar ne teraje iz doma, dokda je den, že ne videje selo, kakog sina odkormila.

Stranica 4od 7

Sin privolije, že matka ostaje do večera ješče v domu. Kogda priidela večer, vzjaje babka v

torbu nečo hleba i nečo onih lučah ktorih joj ih dala uboga devka. A togda odhodila

žalovajuči iz doma sinovijeg.

Čimno matka preidela prez praga, utrnula se vatra na ognjištu i padnulo raspelo sa stenja.

Ostahu sin i snaha v tamnoj izbi ­ i tutčas sin obsetije, kak počinil veliku grehotu na matki, i

pokajaje se velmo. Ale ne smeje ženi ob tom govoriti, jerbo je plahlivi, no joj kazaje:

»Idejmo za matkoj, že videjemo, kak bude poginuti od studenu«.

Skoči veselivo zlorada snaha, najdeje jim kožuhah, obdjenuli se i odhodili izdaleka za

staricoj. A babka žalostna ideje po snegu, v pol noči, prek polja. Kogda prihodila do jednog

velikog strništa, sohvatije je takej studenu, že ne je mogla dalejšo. Preto izvadije iz torbu

tog luča, razgrne snega i potpali vatru, žebi se malo ugrejati.

Jedva  se luči rasplamsali, ale ono čudo! Eto iz njih izhodijut Domači, upravo kak že na

domovijom ognjištu! Izkakujut iz vatru vse uokolo v snega, a za njima iskre frcajut na vsih

straneh v tamnu noču.

Milo je babki, skoraj bi proplakala od milinja, čo jej ne ostavihu samu na putu. A oni se

sobravaju okolo njoj, smejajut se i zviždajut.

»Bogoviji brati«, ­ rekaše babka, ­ »ne je meni do radostu, no mi hajde pomagajte v

neščastji.« Pripovedi babka Domačam, kak se budalasti sin ješče više pozlobil na njej,

odkda se i on i selo uverili, že v snahi napravdo gujovijeg jezika.

» Izgnal me, a vi pomognujte, ako znate kak.« Malo molčajut Domači, malo tepsjut sneg s

opanakčiča i ne znajut babki dati soveta. Ale vtada Malik Tintilinić kazaje: »Idejmo do

Stribora, starišnika našeg. On vsečemu soveta znaje.«

I odčas se Malik popeše na glogovijeg grma, zviznuše v persteh, a ono iz mroka črez

strništa dokasaše k njim jelen i dvanast veverkah. Namestiše babku na jelena, a Domači

posidahu na veverkah i poidahu put lesa Striborovijeg.

Jazdihu oni črez noč ­ na jelenu rogi i parogčiči, a na vsektorom parogčiču zvezdica.

Bleskaje se jelen i skazavaje put, a za njim spehajut  dvanast veveričkah, a vsektoroj

veverici dva oka kak dva draga kamena. Jurijut oni i žurijut, a za njimi izdaleka begajut

snaha i sin, vse jim nedostaja sapu. Tak priidehu do lesa Striborovijeg, i ponesaše jelen

babku kroz lesa.

Spoznala snaha vse v mroku, že je ono šuma Striborovija, gde ona uže jedenraz radi

greha ukletjena bila, ali od velikej zlobu ne mogje se ni pomniti svojih novih grehah, ni

pobojati se dla njih, no se ješče više radovaje govorijuči: »Propadnuti bude nenaučitjena

babka v tom lesu sred tolikih čarolijah« ­ i poletaše ješče brzejšo za jelenom.

Donesal takže jelen babku pred Stribora. Stribor pak biše lesovijski starišnik. Sedil je sred

Stranica 5od 7

lesa, v dubu tak velikom, že je v njemu bilo sedam zlatnih dvorah i osemije selo, srebrnim

plotom obgraditjeno. Pred najlepejšom dvoru sedije Stribor na stolki, v červenoj kabanici.

»Pomagaj babki, propadnula je od snahu­guju«, kazahu Domači Striboru, kda mu se bihu

poklonili i oni i babka. Pripovedali oni vse, kak bilo. A snaha i sin prikrasli se do duba, pa

črez crvotoči gledejut i slušejut čo bude.

Kogda Domači svršili svojej pripovestu, rekje Stribor babki:

»Ne bojaj se starice! Ostavij snahu, neka živi v zlobi svojoj, aždo ju zloba dovezeje opet

tamgde, otkud se prerano osvobodila. A tebi budem lehko pomogti. Gledej tam oneg sela,

srebrom obgraditjenog!«

Pogleda baka, a ono njeno rodno selo, v ktorem mlodovala, a v selu proštenje i veselje.

Zvona zvonijut, gusle gudijut, zastave se vijut, a pesme podciknujut.

»Vstupij kroz obgradicu, tlesknij rukami i pomloditi budeš se odčas. Ostati budeš v selu

svom, že mloduješ i že se raduješ, kak pred pedesetak godinah!« ­ rekje Stribor.

Razveseli se babka kak nikda, poleti odčas do ogradicu, uhvatila se uže rukom za srebrnej

vratašcu, ale se vtada ješče nečeg pomnila, pa upita Stribora:

»A čo bude mojemu sinu?«

»Ne budalij, babko! « ­ odgovori Stribor: ­ »Otkud bi ti za svog sina znala? On bude ostati v

tutom vremenu, a ti budeš se vratiti v mlodosti svojoj! Ni znati ne budeš dla kakog sina!«

Kogda babka to čula, zamislila se težko. A togda se polehko vroti od plota, doide nazad

pred Stribora, nakloni se gluboko i rekje:

»Hvala ti, dobrem gospodaru, na vsem dobru, čo mi jeg davaješ. Ale ja volijem ostati v

svojej neščastju, a znati, že imam sina, než mi daješ vseg blaga i vseg dobra tutog sveta,

a že moram zaboraviti sina! «

Kogda babka oveg izrekla, strahovito jeknula cela dubrava, prestahu čari v lesu

Striborovijem, jerbo babki bila dragejšej njenej nevolju, než vsih ščastjah tutog sveta.

Zanjihal se celi les, provalila se zemja, propadnul v zemju ogromni dub sa dvorami i sa

selom srebrom obgraditjenim, nestahu Stribor i Domači, ­ ciknuje snaha iza duba,

pretvorije se v guju opet­ pobegnuje v rupu ­ a matka i sin ostajut nasred lesu sami, jedno

pri drugom.

Padnuše sin pred matku na kolenami, celovaje joj skuteh i rukaveh, a togda jej podignuje

na svojih  rukah i nosije doma, kuda ščastno do zoru doidehu. Molije sin Boga i matku, že

mu izvinijut. Bog mu odpustil, a matka mu ne bila ni zamerila.

Mlodec se posle vjenčal s toju, ubogoju i miloju, devkoj, čo im biše dovezla Domače v

doma.

Stranica 6od 7

Ješče i tutčas ščastno živijut vsi zajedno, pak jim Malik Tintilinič v zimovijim večeram rado

na ognjišta dohodije.

Stranica 7od 7

[Zayron]

Mrzim staroslovenski!

http://www.facebook.com/#!/group.php?gid=70406107008

Ah, kakvih sve već cvokarni neću vidjet na ovom Facebooku!

Možda nekog od studenata na PBF bude zanimalo učlanit se u grupu!

Razmišljanje nad učlanjenjenjem u grupu naročito može biti aktualno u doba ispitnih rokova! Hahahaha!

algabacaju    animal037    algabacaju    njamnjam

[Zayron]

Texty molitev v Novoslovienskem jazykie

https://sites.google.com/site/novoslovienskij/texty-molitev

ЧУДО У ОЛТАРУ.ПРИ СЛУЖБИ ЈАКО ЈЕ ЗАСВЕТЛЕО ПУТИР СА ЧАСНИМ ДАРОВИМА.

НАРАВНО УЗ ДЕЦУ ТО ЈЕ МОГАО ПРИМЕТИТИ ЈЕДИНО ФОТО-АПАРАТ.

[Zayron]

Ova zastava jest primarno všeslovienska zastava iz prvego kongresa 1848 iz Pragi.

Dopunjena o znake NS/НС novoslovienskog jezika - neoslavonic lanuage.

http://en.wikipedia.org/wiki/Pan-Slavic_colors

[Zayron]

Evo kako izgleda rad na jednoj našoj lingvističkoj grupi koa se bavi slovenskim jezicima i

medjuslovenštinom, timski rad, tamo i ja učestvujem povremeno, ovdje raspravljamo o riječi "mornar" :

мајкл      мајкл     мајкл

Steeven Radzikowski

‎>

SLOVA

"SAILOR" / "SEA"

"MORNIK" - m / z

"MORNEC" - m

"MORNICA" - z

/ MORJE

ru = матрос, моряк / море

be = матрос / мора

ua = матрос, моряк, морець / море

pl = marynarz / morze

cz = námořník / moře

sk = námorník / mora

sl = mornar(ka) / morje

hr = mornar / more

sr = морнар / море

mk = морнар / море

bg = моряк / море

l-sb = ??

u-sb = ??

kash = ??

slovio= korabnik, korabvoiak, podmornik / morie

ns = morjak, korab / morie

Tvoje izbori?

pátek v 1:34 · To se mi líbí · · Přihlásit odběr

       Vojtěch Merunka jest morje, to znači, že kmen slova jest morj (=moř) i jest tamo mekk r (rj). Kmen treba d'ržeti.

       morj-e

       morj-ak

       ???

       pátek v 7:51 · To se mi líbí

       Steeven Radzikowski Hmmm...

       Ale, imamo tak mnogo slova jak: "namornik" "mornar", ktorje ne sut podobno s korenom "morj-".

       Takože, jesli my by hceli imati simetrija (tak jak slova "prodavec" / "prodavica"), jak to by mogli pisati?

       MORJANEC

       MORJANICA

       MORJANIK

       pátek v 8:42 · To se mi líbí

       Jan Vít za mne ne jest važno, ako li napišeš prodavec, pradavač, morjak, mornar. Čitatelj ktorij bude imati problem s takimi slovami, ima problem v svojej glove, i ne jest treba mu niešto objašnivati.

       pátek v 10:29 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov I suppose the general rule (of course, not without some exceptions) is that suffix -ec is used when a noun is formed from adjective, and -nik when it's formed from other noun.

       So, slepy - slepec, hrabry - hrabrec, but vrata - vratnik and morje - ...mornik

       pátek v 10:34 · To se mi líbí · 1 osoba

       Andrej Ivanović Pyžov But not mornec

       pátek v 10:34 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov And also it is neiter morjanec, nor morjanik, because the strict rule of forming anything from any root is to take the ROOT and add a SUFFIX, and not taking the ROOT+random SUFFIX and adding a SUFFIX to that

       pátek v 10:36 · To se mi líbí

       Steeven Radzikowski Tak Andrej, po tovjemu, imamo jedino "mornik" dla "sailor" - a ništo dla ženskego sailora?

       pátek v 10:50 · To se mi líbí

       Steeven Radzikowski ‎...tak jak "mornica"?

       pátek v 10:50 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov mornica, sure

       but not mornec

       pátek v 10:57 · To se mi líbí

       Steeven Radzikowski OK, English. But for novoslovienskij, Vojtech wrote earlier that these words might follow a logic similar to Esperanto. Which is why I originally proposed above:

       "MORNIK" - m / z

       "MORNEC" - m

       "MORNICA" - z

       pátek v 18:52 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka Da,

       ja pisal, že derivovanim slovam treba d'ržeti kmen i imati standardizirani suffixy. (-ik, -ec, -elj, -ica, ..., -skij, -nij, ...) itd. To jest sve.

       pátek v 20:38 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka morjak, morjačka ???

       pátek v 20:38 · To se mi líbí

       Steeven Radzikowski ‎>

       mořnec ~ morjnec

       mořnica ~ morjnica

       mořnik ~ morjnik

       pátek v 20:56 · To se mi líbí

       Jan Vít morje...morj-nik,..put- put-niK, vrata..vrat-nik, dvere...dver-nik

       Před 15 hodinami · To se mi líbí · 2 lidem

       Josip Bibić

       Ahoj, ja by tam to dal "pomornik" jako "sailor", a "podmornik" jako "submarine sailor". Bez toho prefixu "po" jen/samo tak "mornik" mi se zda to dost neurčity a nepřirození, nedostatečně dobře definovaný, nedořečení a nezvyklý, tak nějak divně a čudno to zní. Proto je lepší volba podle mně "POmornik" od toho "mornik" - viz obraz/image: http://www.clker.com/cliparts/e/e/1/1/1194984617543295541sailor_nicu_buculei_01.svg.med.png Třeba mít na pamětí že egzistuje i takové zvířátko po český a slovenský "morče" neboli chorvatský a srbský "zamorče" - "guinea pig" - viz obraz/image: http://www.ireceptar.cz/res/data/063/007699_02_023235.jpg aby se to dvoje ne pletlo jedno s druhým. Takže jsem pro "pomornik" jako "ship sailor, marine" a pro "podmornik" jako "submarine sailor" :A kvůli toho lehčího vyslovení bych radši bez toho "j" pokud možno takže "pomornik" a ne "pomorjnik" také "podmornik" a ne "podmorjnik" i když tam ten kořen slova máte na "morje". :-)

       Před 11 hodinami · To se mi líbí

       Josip Bibić Slovo "morník" bez prefixu "po" može snadně někomu na prví pohled napovídat, sugerovat a znít mu jako vrah, killer, murderer srovnej kořen "mor" nebo "mord", chorvatský: "umorit/umorstvo" - český/slovenský: "zabit/mord/zabití" - "to kill".

       Před 11 hodinami · To se mi líbí

       Josip Bibić A ženská by mohla byt "pomornica" na lodi a "podmornica" na ponorce/submarine a "podmorka" nebo "ponorka" by mohla byt submarine - viz obrázek/image: http://www.valka.cz/html_images/4_2005/image1113039869.jpg

       Před 10 hodinami · To se mi líbí

       Jan Vít herdek kopyto laudon element, jsi to pepo rozštíp мајкл) a pro říční plavbu navrhuji poríčník a poríčnica a nebo povodník a povodnica, hehe.

       Před 9 hodinami · To se mi líbí · 1 osoba

       Jan Vít ale jinak s morčetem a mordem máš recht

       Před 9 hodinami · To se mi líbí · 1 osoba

       Josip Bibić Jinak není špatně aní "moreplavnik" a "moreplavnica", bylo, znělo by to ještě líp.Spisovnější a víc v slovanském duchu, tomu by rozuměl káždý a bylo/znělo by to aj poetický, hehehe.

       Před 8 hodinami · To se mi líbí

       Jan Vít jsem za moreplavnik,moreplavnica, myslim že je to super.

       Před 8 hodinami · To se mi líbí · 1 osoba

       Josip Bibić Tak nic mně jiného ne zbývá než se začít učit také mezíslovaštině, neměl sem opravdu čas na to do ted'ka protože sem byl zaměstnaní hodně na ekumenistických otázkách a náboženským věcmi, dělal sem hodně na problematice zbližovaní Chorvatů katolíků a pravoslavných Srbů a jejím vzájemným porozumění a dialogů ale teď budu mít víc času na jazykovědu.

       Před 7 hodinami · To se mi líbí

       Jan Vít zbližování chorvatů a pravoslavných srbů, hehe, to je nadlidské síly, bude muset vymřít celá jedna rozhádaná generace. jenže ono se stačí mrknout na stránky naše morava a budeme se brzo možna snazit usmirovat moravany a čechy, nebo polaky a slezaky, či ukrajince a rusiny.

       Před 7 hodinami · To se mi líbí

       Josip Bibić

       Holt máš pravdu a vždy nějak bylo že nějak být musí a proč bychom to nedělali tak jak to nám vyhovuje, mnohé věcí se neuskutečnily protože se na tom nikdy vážně nic nedělalo. Naše heslo musí být: Protože to tak můžeme a chceme! Protože my na to máme! Protože takovou možnost a příležitost ted máme a ta je v každém z nás, jen tak spí a dřímá.To Slovenstvo naše

       posiaľ tvrdo spalo,

       to Slovenstvo naše

       posiaľ tvrdo spalo.

       Ale blesky hromu

       vzbudzujú ho k tomu,

       aby sa prebralo.

       Před 7 hodinami · To se mi líbí

       Steeven Radzikowski ‎>

       IOPQ pisal na http://s8.zetaboards.com/Slovianski/single/?p=8017439&t=8294083

       "moreplavnik sounds" like "sea swimmer"

       Před 6 hodinami · To se mi líbí

       Josip Bibić To masz rację. Ale nie uważasz, że nie będzie pływać przez wszystkich morzach bez łodzi, to tak można jedynie my Bośniacy. Czy istnieje taki dowcip o Bośniaków: Ojciec, jak wiele mamy do Ameryki? Zamknij się synu i odpływają! :-p мајкл))))

       Před 5 hodinami · To se mi líbí

       Steeven Radzikowski

       ‎>

       Gabriel Svoboda pisal na http://s8.zetaboards.com/Slovianski/single/?p=8017444&t=8294083

       About "sailor": It's simply a voting* about which suffix should be appended to the moř- root.

       -ak - 2 votes (Russian, Belarusian, Bulgarian)

       -nař - 1,5 votes (Yugoslavian)

       -ynař - 1 vote (Polish)

       -nik - 1 vote (Czech-Slovak)

       -ec - 0,5 vote (Belarusian)

       Then we might play with combinations and say that -nař and -ynař are two versions of the same suffix, with a total of 2,5 votes. So, either mořak or mornař.

       *- VOTING MACHINE = http://steen.free.fr/slovianski/voting_machine.html

Před 12 hodinami · To se mi líbí

Steeven Radzikowski mořateľ ?

Před 6 hodinami · To se mi líbí

[Zayron]

A ovako izgleda rad na našoj lingvističkoj grupi koja prevodi Jevandjelje na novoslovienski:

Jan Vít

Iz kodexa Assemanova

(Iz  kodexa  Assemanova, Lukáš VIII, 5-8, prevedeno na jazyk novoslovienskij)     Bieše išel človiek jedin na polje sejati semen svojih. I jegda sejaše jih, jedno padeše pri puti i popirano bylo, i ptica nebeska pozobala jego. Vtore padeše na kamen. Tretije prozebaše, no ushnulo jest, bo vody bieše ne imalo. Jedno iz nih padeše meždu t'rnje, vazrasteše no t'rnje jego jest podavilo. I na kraju, druge padeše na zemlju dobru, i jegda prozebaše sebe, s'tvorilo jest semen sto.   ( do novoslovienskego jazyka preložil jest Jan Vít, korekcije grammatiky pripisal je Vojta)

29 květen v 17:19 · To se mi líbí · · Přihlásit odběr

       Zuzka Kuglerova Tak som to skúsila, ako bude novoslovienčina chutiť v ústach - a chutila... :-))) Krásny text.

       29 květen v 19:10 · To se mi líbí · 2 lidem

       Jan Vít to rád slyším, mne teda vůbec nic takového nenapadlo, myslím zkoušet její libozvučnost, to je zajímavé мајкл

       29 květen v 19:24 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka

       Čaro eufonije jest v

       1) plnej vokalizaciji i prednosti d'lgih forem.

       2) otkaz staroslovienskego jazyka - bogata grammatika

       Izprubujte čitanije s akcentom na 2-em ili 3-em slogie ot konca: Normalno drugij slog, no jako li jest više čislo s'glasnih v tretjem, jest to tretjij:

       Jédno iz njih padáše méždu t'ŕnje, vazrásteše no t'ŕnje jego jest podávilo.

       мајкл)

       29 květen v 19:43 · To se mi líbí

       Dražen Buvač To je normalno mesto naglaska za srbskij jezik. No ne vse jedin akcent, no su 4 različna plus dolžine nastavkov.

       08 červen v 3:54 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka Dražene, čitaj toj text i dielaj MP3, prošu. мајкл)

       čtvrtek v 22:02 · To se mi líbí

       Dražen Buvač

       Mogu načiniti, ne problem. No problem jest da nekotore slova nemaju smisla, to jest, dajut mi glupo čuvstvo.

       Jedno iz njih padaše medźu trnje, vozrasteše... to ne ide voobšte! Jedno iz njih pade medźu trnje, vozraste ... to ide! Ili ako vi insistirate na -še, -ša nastavkam, togda: Jedno iz njih padEše, medźu trnje, votrastEše.

       Nuždno je delati različje medźu padE(še) i padAše, bo ni pasti i padati ne jedno i to že.

       Tako že, nuždno držati se kongruencije... pade(še) i vozraste(še) a padAše i vozrastAše. No padaše i vozrasteše ne ide jedno do drugogo!

       čtvrtek v 23:21 · To se mi líbí

       Jan Vít ok, hvala, pade i vozraste ili padeše i vozrasteše je pravilno, ako li možeš, idi i prepiši ovij text, tako da by byl pravilno. diekuji.

       pátek v 8:51 · To se mi líbí

       Jan Vít Draženko....prošu, prepiši text dle svojego uma, hvala.

       pátek v 8:58 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov ‎''Bieše izhodil'' koji je to čas glagola? Ne razumim. "bieše izošel" by porazumil. Ale može byti ja ne razumim složne prošle vremena v celom...

       pátek v 9:31 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov ‎"ushnulo": NS ima silabičnu "h"?

       pátek v 9:34 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov I ja ne razumim dobru polovinu slov

       pátek v 9:35 · To se mi líbí

       Jan Vít bieše izhodil...superprošle vreme

       pátek v 10:19 · To se mi líbí

       Jan Vít silabično h...što jest silabične h?

       pátek v 10:20 · To se mi líbí

       Jan Vít ktorije slova nerazumiš ?

       pátek v 10:20 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov bieše izhodil? ale izhodil je nesvršeny glagol, je li možno od njego obrazovati superprošle vreme?

       pátek v 10:58 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov ushnulo... silabično "h" je "h", koje obrazuje syllable.

       h must form a syllable, otherwise how to read this word? I can not read "shn" sequence at once.

       pátek v 11:01 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov ne razumim: pozobalo, prozebaše

       pátek v 11:03 · To se mi líbí

       Jan Vít prozebati....stare,ocs slovo, znači rasti, probiti iz zemlje, etc, engl-grow

       pátek v 11:40 · To se mi líbí

       Jan Vít ale izhodil je nesvršeny glagol, je li možno od njego obrazovati superprošle vreme?.........ja dumaju že možeš polzovati za superprošle svršenij i nesvršenij glagol.

       pátek v 11:43 · To se mi líbí

       Jan Vít otherwise how to read this word? I can not read "shn" sequence at once..........ja čitaju jego po prostu...h-ch.

       pátek v 11:46 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov a čo znači pozobalo?

       pátek v 12:23 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov ja ne znam, kak to je "prosto" "h-ch", za mene to je nečitajemo

       pátek v 12:24 · To se mi líbí

       Jan Vít i ptica nebeska pozobala jego.........što ty mysliš ?

       pátek v 12:24 · To se mi líbí

       Jan Vít h-ch, samo jako hrvatskij

       pátek v 12:24 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka pozobati = rus. poklevatj, sklevatj, s'kušatj.

       pátek v 12:36 · To se mi líbí

       Jan Vít bieše išel...tuto jest mysliu razumieno dobro.

       pátek v 12:47 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov hrvatski ne ima "shn"

       pátek v 14:01 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov ptica nebeska pozobala jego?... nemam pojma

       pátek v 14:01 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov bieše išel to je lepšej

       pátek v 14:02 · To se mi líbí

       Jan Vít prepisano na bieše išel, prepisano na padeše, vazrasteše. no imaju pytanije da li ne jest lučšie padnuše v mieste za padeše ? kyriličnu versiu jesm otmetal, i bude napisana kogda budeme imati krajnu versiu мајкл)

       pátek v 14:15 · To se mi líbí

       Jan Vít andrej...dodaj lučšie slovo za ushnuti

       pátek v 14:19 · To se mi líbí

       Jan Vít ptica nebeska pozobala jego?... nemam pojma.................:)hehe, ne vieruji že neimaš pojma, Što može ptica dielati s semenami ??? ali dobro, hoču imati slovo pozobaše bo jest v originale, no bude pripisan slovnik, kdie bude napisano pozobati-poklevati,to eat.

       pátek v 14:23 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov ushnuti = usohnuti

       pátek v 14:41 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka Myslim že ne. Slovianski davaje [o] samo na poziciju tv'rdego jeru, no slovo shnuti ne jest s+hnuti. Jest to nerazdielimij kmen shnuti/схнути, ne jest slovo hnuti/хнути.

       Da, russkij jazyk ne ljubi mnogo s'glasnih u sebe (moloko, porošok, ...), no to jest toliko russkij jev. Ostalni Slovieni znajut ML, PR (mleko, prašek, ...).

       pátek v 15:12 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov Ne. Mleko, prašek to je dobro. Mle, pre, to je normalno dlja ruskogo jezyka. Ale shn ne je normalno.

       pátek v 15:14 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov Slovianski daje "o" na poziciju tvrdogo jera, to je tak, ale tu IMA tvrdy jer!!111jedinjedin

       cъхнWти

       pátek v 15:15 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka fakt? možno imaješ pravdu, no ja neznaju nijake slovo "hnuti"

       Potom bude i v NS "s'hnuti/съхнути"

       pátek v 15:17 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka padnuti, padnuše, = jedin raz, glagol izv'ršenij

       padati, padaše = kontinualno bez konca, glagol neizv'ršenij

       Lučšie jest "padnuše", ne?

       pátek v 15:19 · To se mi líbí

       Andrej Ivanović Pyžov

       со́хнуть

       со́хну, укр. со́хнути, ст.-слав. съхнѫти ξηραίνεσθαι (Супр.), болг. съ́хна, сербохорв. са̀хнути, са̏хне̑м, словен. sǝhníti, sáhnem "сохнуть", чеш. schnouti, слвц. sсhnút᾽, польск. schnąć, в.-луж. skhnuć, н.-луж. schnuś. Др. ступень чередования гласных: *suхъ (см. сухо́й), лит. saũsas "сухой". Ср. лтш. susêt, -u, -ẽju "высыхать", лит. sùsti, susù "покрываться паршой", лтш. sust, susu "становиться сухим", др.-инд. c̨úṣkas "сухой", авест. huška- – то же (М.–Э. 3, 1167; Траутман, ВSW 251).

       pátek v 15:39 · To se mi líbí

       Jan Vít лит. sùsti, susù ........napišu tam tuto, to jest dobre.мајкл)

       pátek v 16:31 · To se mi líbí

       Vojtěch Merunka sohnu, sohnuť, sohnuti jest crkvenoslovienski i ne staroslovienski. Crkvenoslovienskij jazyk absorbiral mnogo forem iz russkih dialektov.

       Original iz IX-XI vieka jest СЪХНѪТИ

       pátek v 17:30 · To se mi líbí

       Jan Vít v čem jest problema ? v miesto jeru pišeme znak ´, no ako-li takij znak nenapišu, jest to problem či ne jest ? a nebo jest treba ovij jer vokalizovati na O, U, ?

       pátek v 18:16 · To se mi líbí

[Zayron]

Ovdje možete vidjeti kako nekad izgleda ta tabla ina našoj jednoj panslavističkoj lingvističkoj grupi na FB. Ovo pronašao jedan naš mladi član iz Srbije, ovu sliku ovdje pa nam je tamo postavio na mainboard, glavnu tablu ili zid, wall, kako se to već zove, hahahaha.

A ovo je njegov komentar:

Napokon, ljudi! Evo rešenja kako možemo da zovemo naš jezik! Da se ne patimo sa Srpskohrvatskobosanskobošnjačkomuslimanskocrnogorskocrnački. Vidimo da su Vikijanci već prihvatili novi naziv za naš jezik!

0110_hahaha

[Zayron]

Zanimljiva rasprava na našoj panslavističkoj lingvističkoj grupi o "najslovenskijem" glasu na svijetu - glasu ѣ (јатъ) JAT. Ko od vas bi se htio uključiti u rad te grupe napišite mi PM pa vas priključim, neophodan uslov je lični profil na FB jer grupa je FB. Potom možete biti uključeni i u rad međunarodne grupe slavističkih lingvista na njihovom posebnom internetovom portalu mimo FB.

Siriso Masri

Problem lingvistov. Jako je treba iz`glagolati ѣ (јатъ) v staroslovienskem jezykie?

· · · pátek v 21:04

Bojan Vladimirovic Antic Uh težko pytanije. Ne jest možnie korektno otpoviediti, no svobodne, pokud si Slovak izglagolaj jako "je".

pátek v 21:06 ·

Adrian Kaźmierski ako "je" ili ako "ja", napr. slovo "свѣт":

- ros: свeт (sviet)

- pol: świat (s'viat / сьвят / с'вiaт)

- bul: свят (sviat / свiaт)

- češ: svět (sviet / свieт)

- ... i tak dalej

Dla mnie glosy "ja" i "je" vielmo podobne/analogične,

jesli vy ih bystro/brzo vymlovlatie nie budetie slyšyt' viel'kiej raznicu.

pátek v 21:44 ·

Bojan Vladimirovic Antic možnie.

pátek v 21:46 · · 1 osoba

Vojtěch Merunka Razloženije modernih jezykov na JA i JE jest priblizno 50:50. Navyše sut jezyky (napr. polskij ili russkij), kdie jest oboje: JA i JE. Napr. russke VIERA (tu jest JE), i russke SLOVJAN (tu jest JA).

Az predlagaju samo jedno JE (=IE), zatože imajeme mnogo slov v naših jezykah, kde ѣ je byl transformiran na proste E, iže jest vyše podobne na variantu JE. Sut to napr. slova mleko, les (iz staroslovienskego mlѣko, lѣs, ...)

pátek v 22:09 ·

Siriso Masri Adrian bravo. I have been also checking modern russian and czech words. V jednej knige o staroslovienskem jezyke jesm našel, že ѣ bieše iz`glagoleno jako slovacke "ä". U mne jest taka teorija, že bieše iz`glagoleno jako jotovane "ä" Try and say it. In this pronunciation it is close to all modern pronunciations.

pátek v 22:14 · · 1 osoba

Vojtěch Merunka Uvaženije! Slovacke ä jest po bojšej časti na pozicijach staroslovienskego nasala ѧ, pozri tu: http://www.sestka.sk...41-slova-s-qaeq

Na poziciji staroslovienskego ѣ slovackij = karpatoslovienskij imaje po bolšej časti IE: mlieko, viera, ...

Slová s 'ä'

www.sestka.sk

Šestka - športovo-jazyková základná škola z Považskej Bystrice

pátek v 22:19 · · 1 osoba

Siriso Masri Bukvu "ä" v slovackem jest treba iz`glagolati jako proste e ili, ako li hočeš, podobno jako engielske "a" v slovah BAD, SAD, FAT, niešto meždu a-e, no to jest uže malo iz`koristano daže v oficijalnem jezykie i govorjut tako samo stari ljudi v selah. Ježeli jesi mlad(ij) a takim putem glagolaješ jesi pre(pro/dlja) mladih m`rtev (m`rtvij), :-) Conclusion: Iz etymoligičnego dovoda je niekdie koristano ä po(sle) 4 retnih (pernih) "p, b, m, v".

pátek v 22:21 · · 2 lidem

Siriso Masri Vojtieše, imaješ pravdu, znaju to. päť, mäso i tak dalije. :-)

pátek v 22:23 · · 1 osoba

Siriso Masri И таке пытаниѥ. Јако сѹт могли наши отци такѹ дивнѹ буквѹ и глас јако ѥст ä s`творити? Stole from Avars:-)?

pátek v 22:31 · · 1 osoba

Adrian Kaźmierski Ексистуют такоже дивныjе буквы jако "ѫ" (ǫ/ так само вымловљaть jaко пољскиjе "ą"), "ѭ" (jǫ/ją), "ѧ" (ę (/ä?)) и "ѩ" (ję (/jä?)). То су старословiенскиjе буквы, jест их тољко jеще в Пољским и Кашебским Языкiе.

Напр. Cтарословieнскиjе слово "рѫка" (rǫka)

Пољскиj: ręka (рѧка)

Пољскиj дiалект "Сиљезкиj/Сьлѭзкиj": рѫка (rǫka)

Русскиj: рука (ruka) (jaко jест в много других словieнских краjoв)

Včera v 1:52 · · 1 osoba

Adrian Kaźmierski tak samo slovo "jezyk":

Pra-/Starosl.: język (ѩзык/ѩзък - nieznam jako byla stara bukva dla "y")

Pol.: język (ѩзык)

Ros.: язык (jazyk/jaзык), kak jest v mnogo drugih slovienskih krajov

Novoslov.: jezyk (jeзык)

Potrebno mnie skazat', što dla mnie vse rovno:

Razumim kogdy napr. Rossijanie uževajut "ja" ili "ju" ili "jut" (itd...), a nie "ję" ili "ją" haha

ZNAAAAM, JA EKSPERTA!! HVALA VAM!! xD

Včera v 2:19 · · 1 osoba

Siriso Masri Nasalni samoglasni sut v istinu iz staroslovienskego. Možno i ä (iä).

Včera v 11:09 ·

Adrian Kaźmierski Takže myslim, što "ę" i slovackije "ä" to samo

Včera v 11:26 ·

Siriso Masri V "Prostonarodnih karpatskoslovienskih poviestah" iz 19. stoletija jesm našel kremä, s`vremenij slovackij okrem, novoslovienski kromie i starosloviensky кромѣ.

Včera v 11:29 · · 1 osoba

Adrian Kaźmierski ‎"кромѣ" ili "кромѧ/кромѩ"?

Před 23 hodinami ·

Siriso Masri ‎"кромѣ" s jať

Před 23 hodinami ·

Siriso Masri V glagolici jest jatj pisane naprimier v slovah: ѣко (možno jäko :-) ), ѣзъ (možno јäz` :-) ) Moj Facebook ne znaje glagolicu, zato jesm napisal to v cyrillici. Nasalni ę, ię i problem dielajuče ѣ sut v slovackom e, ie, je i niekogda ä, no v našem vremeni iz`glagolene uže jako proste e. Jest daže možno, že uže v 9. stoletji biehu slovienski dialekty ne tako blizki i samoglasni biehu iz´glagoleni raz`lično u Soluna i B`lgariji, na Velikej Moravie, u S`rbov i H`rvatov i v lehnickih krajinah i v Kyjevskej Rusi. No ježeli jatj jest pozdiejše stalo ja/ia i je/ie (вѣра - viera, вера, wiara) to logično byl jotovanij glas s nejasnim samoglasnim ä.

Před 21 hodinami · · 1 osoba

Jan Vít kdybych chtěl stvořit nějaký zápis pro jazyky , které jsou si tak hodně podobné a mají svět, svjat, svjet, svet, tak by opravdu bylo geniální vymyslet pro ě,ja,je,e nějaký jeden znak..ѣ...a psát svѣt , ale všici by pak museli vědět že ѣ, se dá různě vyslovovat

Před 21 hodinami · · 1 osoba

Siriso Masri Ano, to by bolo od Konstantina genialne:-)

Před 20 hodinami ·

Mateusz Kopa Wikipedia każe, szto jać je kak [æ:], no ja też/takoż każu to kak "je"

Před 17 hodinami ·

Siriso Masri

Problem lingvistov. Jako je treba iz`glagolati ѣ (јатъ) v staroslovienskem jezykie?

· · · pátek v 21:04

Bojan Vladimirovic Antic Uh težko pytanije. Ne jest možnie korektno otpoviediti, no svobodne, pokud si Slovak izglagolaj jako "je".

pátek v 21:06 ·

Adrian Kaźmierski ako "je" ili ako "ja", napr. slovo "свѣт":

- ros: свeт (sviet)

- pol: świat (s'viat / сьвят / с'вiaт)

- bul: свят (sviat / свiaт)

- češ: svět (sviet / свieт)

- ... i tak dalej

Dla mnie glosy "ja" i "je" vielmo podobne/analogične,

jesli vy ih bystro/brzo vymlovlatie nie budetie slyšyt' viel'kiej raznicu.

pátek v 21:44 ·

Bojan Vladimirovic Antic možnie.

pátek v 21:46 · · 1 osoba

Vojtěch Merunka Razloženije modernih jezykov na JA i JE jest priblizno 50:50. Navyše sut jezyky (napr. polskij ili russkij), kdie jest oboje: JA i JE. Napr. russke VIERA (tu jest JE), i russke SLOVJAN (tu jest JA).

Az predlagaju samo jedno JE (=IE), zatože imajeme mnogo slov v naših jezykah, kde ѣ je byl transformiran na proste E, iže jest vyše podobne na variantu JE. Sut to napr. slova mleko, les (iz staroslovienskego mlѣko, lѣs, ...)

pátek v 22:09 ·

Siriso Masri Adrian bravo. I have been also checking modern russian and czech words. V jednej knige o staroslovienskem jezyke jesm našel, že ѣ bieše iz`glagoleno jako slovacke "ä". U mne jest taka teorija, že bieše iz`glagoleno jako jotovane "ä" Try and say it. In this pronunciation it is close to all modern pronunciations.

pátek v 22:14 · · 1 osoba

Vojtěch Merunka Uvaženije! Slovacke ä jest po bojšej časti na pozicijach staroslovienskego nasala ѧ, pozri tu: http://www.sestka.sk...41-slova-s-qaeq

Na poziciji staroslovienskego ѣ slovackij = karpatoslovienskij imaje po bolšej časti IE: mlieko, viera, ...

Slová s 'ä'

www.sestka.sk

Šestka - športovo-jazyková základná škola z Považskej Bystrice

pátek v 22:19 · · 1 osoba

Siriso Masri Bukvu "ä" v slovackem jest treba iz`glagolati jako proste e ili, ako li hočeš, podobno jako engielske "a" v slovah BAD, SAD, FAT, niešto meždu a-e, no to jest uže malo iz`koristano daže v oficijalnem jezykie i govorjut tako samo stari ljudi v selah. Ježeli jesi mlad(ij) a takim putem glagolaješ jesi pre(pro/dlja) mladih m`rtev (m`rtvij), :-) Conclusion: Iz etymoligičnego dovoda je niekdie koristano ä po(sle) 4 retnih (pernih) "p, b, m, v".

pátek v 22:21 · · 2 lidem

Siriso Masri Vojtieše, imaješ pravdu, znaju to. päť, mäso i tak dalije. :-)

pátek v 22:23 · · 1 osoba

Siriso Masri И таке пытаниѥ. Јако сѹт могли наши отци такѹ дивнѹ буквѹ и глас јако ѥст ä s`творити? Stole from Avars:-)?

pátek v 22:31 · · 1 osoba

Adrian Kaźmierski Ексистуют такоже дивныjе буквы jако "ѫ" (ǫ/ так само вымловљaть jaко пољскиjе "ą"), "ѭ" (jǫ/ją), "ѧ" (ę (/ä?)) и "ѩ" (ję (/jä?)). То су старословiенскиjе буквы, jест их тољко jеще в Пољским и Кашебским Языкiе.

Напр. Cтарословieнскиjе слово "рѫка" (rǫka)

Пољскиj: ręka (рѧка)

Пољскиj дiалект "Сиљезкиj/Сьлѭзкиj": рѫка (rǫka)

Русскиj: рука (ruka) (jaко jест в много других словieнских краjoв)

Včera v 1:52 · · 1 osoba

Adrian Kaźmierski tak samo slovo "jezyk":

Pra-/Starosl.: język (ѩзык/ѩзък - nieznam jako byla stara bukva dla "y")

Pol.: język (ѩзык)

Ros.: язык (jazyk/jaзык), kak jest v mnogo drugih slovienskih krajov

Novoslov.: jezyk (jeзык)

Potrebno mnie skazat', što dla mnie vse rovno:

Razumim kogdy napr. Rossijanie uževajut "ja" ili "ju" ili "jut" (itd...), a nie "ję" ili "ją" haha

ZNAAAAM, JA EKSPERTA!! HVALA VAM!! xD

Včera v 2:19 · · 1 osoba

Siriso Masri Nasalni samoglasni sut v istinu iz staroslovienskego. Možno i ä (iä).

Včera v 11:09 ·

Adrian Kaźmierski Takže myslim, što "ę" i slovackije "ä" to samo

Včera v 11:26 ·

Siriso Masri V "Prostonarodnih karpatskoslovienskih poviestah" iz 19. stoletija jesm našel kremä, s`vremenij slovackij okrem, novoslovienski kromie i starosloviensky кромѣ.

Včera v 11:29 · · 1 osoba

Adrian Kaźmierski ‎"кромѣ" ili "кромѧ/кромѩ"?

Před 23 hodinami ·

Siriso Masri ‎"кромѣ" s jať

Před 23 hodinami ·

Siriso Masri V glagolici jest jatj pisane naprimier v slovah: ѣко (možno jäko :-) ), ѣзъ (možno јäz` :-) ) Moj Facebook ne znaje glagolicu, zato jesm napisal to v cyrillici. Nasalni ę, ię i problem dielajuče ѣ sut v slovackom e, ie, je i niekogda ä, no v našem vremeni iz`glagolene uže jako proste e. Jest daže možno, že uže v 9. stoletji biehu slovienski dialekty ne tako blizki i samoglasni biehu iz´glagoleni raz`lično u Soluna i B`lgariji, na Velikej Moravie, u S`rbov i H`rvatov i v lehnickih krajinah i v Kyjevskej Rusi. No ježeli jatj jest pozdiejše stalo ja/ia i je/ie (вѣра - viera, вера, wiara) to logično byl jotovanij glas s nejasnim samoglasnim ä.

Před 21 hodinami · · 1 osoba

Jan Vít kdybych chtěl stvořit nějaký zápis pro jazyky , které jsou si tak hodně podobné a mají svět, svjat, svjet, svet, tak by opravdu bylo geniální vymyslet pro ě,ja,je,e nějaký jeden znak..ѣ...a psát svѣt , ale všici by pak museli vědět že ѣ, se dá různě vyslovovat

Před 21 hodinami · · 1 osoba

Siriso Masri Ano, to by bolo od Konstantina genialne:-)

Před 20 hodinami ·

Mateusz Kopa Wikipedia każe, szto jać je kak [æ:], no ja też/takoż każu to kak "je"

Před 17 hodinami ·

Siriso Masri Ne jest velikij razlik meždu je i jä. No lučše ѣко čitati jäko neželi jeko. jäko ne jest daleko od normalengo jako.

Před 17 hodinami ·