Jump to content

Rate this topic

Recommended Posts

Hieronymus noster … Zato, ker je naš!

 

V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so sinoči odprli mednarodni simpozij ob 1600 letnici smrti sv. Hieronima. Na njem se bo do sobote zvrstilo več kot 100 domačih in tujih predavateljev iz 18 držav. Predsednik organizacijskega odbora profesor patristike brat Miran Špelič je pojasnil, zakaj so simpoziju dali naslov Hieronymus noster: »Zato ker je naš! Hieronymus noster pomeni naš Hieronim. Mi smo njegovi dediči in ga imamo lahko za svojega predhodnika iz več razlogov. Najprej zaradi njegovega rojstnega kraja. To so Stridone, ki so ležale nekje najverjetneje res na slovenskem področju. Hieronim jih omenja samo enkrat in pravi, da so na meji med Panonijo in Dalmacijo. Ta meja pa se je raztezala nekje od današnje Postojne pa skoraj do Medžugorja. To mesto je bilo razrušeno in doslej niso našli arheologi niti enega kamna iz tega mesta, za katerega bi lahko rekli, da so to Stridone … Tu so njegovi stiki z Emono, z Oglejem ...«

 

Simpozij želi na poseben način zaznamovati jubilejno leto, ki je posvečeno prevajalcu in razlagalcu Svetega pisma ter enemu od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Za njegovo organizacijo so poskrbeli: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in Varšavi, Srednjeevropska univerza na Dunaju, mednarodna mreža Europa Renascens, projekt DANUBIUS in Institut des Sources chrétiennes. Pobudo zanj je dala Teološka fakulteta s Patrističnim inštitutom Victorinianum, ki je poskrbela tudi za njegovo izvedbo. Simpozij je interdisciplinaren in želi Hieronima predstaviti v luči nedavnih odkritij z različnih področij, med katerimi so zlasti odmevne arheološke najdbe krščanske Emone v letu 2018. Prispevki se bodo dotikali Hieronimovega zgodovinskega konteksta, arheologije, biblične eksegeze, patristike, klasične filologije in teologije. Program simpozija, ki poteka v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je dostopen tukaj.

http://radio.ognjisce.si/sl/219/aktualno/30574/

Share this post


Link to post
Share on other sites

Žlahten Slovenec in plemenit škof

Ob 60. obletnici smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana (1883–1959, ljubljanski škof od leta 1930)


Če bi v slovenski t. i. polpretekli zgodovini iskali ljudi, ki jih je ideološko gnano zgodovinopisje iz propagandističnih namenov total(itar)nega obvladovanja družbe najbolj dosledno zgnetlo do nerazpoznavnosti, bi morali med njimi nujno in morda celo na prvem mestu omeniti medvojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. V večinski spomin ga je takšno sistematično ravnanje, ki je segalo od šole do medijev, od sodnih do političnih izrekanj, od »strokovne« do pogrošne literature dobesedno vžgalo z vsemi mogočimi in nemogočimi negativnimi oznakami. Prav zaradi tega je pomembno, da neizpodbitna, z dokumenti podprta spoznanja, ki ga prikazujejo v popolnoma drugačni podobi, pridejo do javnega izraza, saj le takšna pot omogoča očiščenje oskrunjenega zgodovinskega spomina na človeka, ki ni bil nikakršen izdajalec, temveč »žlahten Slovenec in plemenit škof«, kot so o njem pripovedovali ljudje, ki so mu bili blizu.
                                                      0.4B0?OpenElement&FieldElemFormat=jpg
 
Šele ko si priznamo, da vsa ravnanja škofa vidimo in ocenjujemo skozi oči rdeče ideologije, ki je toliko desetletij obvladovala celoten slovenski prostor, ne le javen, pogosto tudi čisto zaseben, lahko začnemo na novo sestavljati Rožmanov lik. Prva stvar, ki jo bomo spoznali, je, da o škofu pravzaprav večinoma ne vemo nič drugega kot prav tisto, kar nam je skrbno izbrano servirala pretekla oblast in uradna zgodovina, ki so jo pisali zmagovalci.« Ko pa se od te vsiljene naracije umaknemo in se naslonimo na preverljiva dejstva, se izriše drugačna Rožmanova podoba, strnjena v besedah Helene Jaklitsch: »S škofom Rožmanom morda nismo dobili največjega politika, pa to tudi ni bila njegova naloga. S škofom Rožmanom morda nismo dobili največjega filozofskega misleca vseh časov, toda tudi to ni bilo njegovo poslanstvo. S škofom Rožmanom smo dobili človeka z velikim srcem, ki se je neutrudno razdajalo vsem pomoči potrebnim in je ostalo zvesto svojemu škofovskemu poslanstvu ter domovini. V tem je in mora biti naša neizmerna hvaležnost.«
 
 
Da je resnično pomagal ali vsaj skušal pomagati vsem, ki so v nepreglednih vrstah v vojnih razmerah trkali na njegova vrata, je na podlagi slovenskih in italijanskih dokumentov dokazoval dr. Renato Podbersič. Škof Rožman je posredoval vsaj za 1210 posameznikov in več skupin (v katerih je bilo vsaj 4.500 posameznikov) in jih pomagal rešiti trpljenja. Pomembno mesto pri tem zavzema njegovo prizadevanje za Jude, ki so prav preko Ljubljane iskali rešitev iz nacističnih preganjanj v Vhodni Evropi in ustaških na Balkanu. Dokumenti in pričevanja potrjujejo, da je po Rožmanovi zaslugi preživelo med 1300 in 1500 Judov, torej približno toliko, kot jih je rešil svetovni znani Oscar Schindler. Slednji je za svojo požrtvovalno prejel priznanje in nosi naziv pravičnik med narodi, ki ga podeljuje izraelski spominski center Jad Vašem. Dr. Renato Podbersič je zato na spominski zbor in predstavnike Cerkve naslovil vprašanje: »Kdaj bomo tudi mi zmogli toliko poguma, da bomo škofa Rožmana predlagali za vstop med pravičnike med narodi


Za stvarno podobo škofa Rožmana in razkrivanjem laži in podtikanj na njegov račun je verjetno največ naredila zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar – tudi z analitičnim razgaljenjem montiranega sodnega procesa, na katerem je bil škof Rožman avgusta 1946 v odsotnosti obsojen na dolgoletno zaporno kazen in odvzem državljanskih svoboščin; šlo je za proces, v katerem so revolucionarni oblastniki želeli moralno uničiti najvidnejšega predstavnika Cerkve in s tem posredno celotno Cerkev na Slovenskem, ki je bila po koncu vojne še edina organizirana sila zunaj Komunistične partije.
 

Share this post


Link to post
Share on other sites

Dežmanova komisija o pokopališču domobrancev na Orlovem vrhu: postalo je prizorišče piknikov, pasji poligon

V popisih grobov najdemo vsaj 152 pokopanih, za okoli dodatnih 20 smrtnih žrtev pa bo potrebno še preveriti, ali so bili pokopani na Orlovem vrhu. Omenja se, da so kakega domobranca iz Orlovega vrha prekopali na Žale že med vojno.

                                  Dežmanova komisija o pokopališču domobrancev na Orlovem vrhu: postalo je prizorišče piknikov, pasji poligon

                                  a031bdd1f7c35186f1a46d41b7f790a7.jpeg

Znane so številne domneve, kaj se je s posmrtnimi ostanki na Orlovem vrhu dogajalo po koncu 2.svetovne vojne. Skupno jim je prepričanje, da so bili posmrtni ostanki iz domobranskega pokopališča na Orlovem vrhu izkopani. Tako beremo, da so jih odpeljali v tovarno in predelali v klej , da so jih raztopili v apnenici,   da so jih vrgli v Savo, da so jih   odpeljali k sv. Urhu in jih pokopali kot žrtve, ki so jih umorili tamkajšnji domobranci. 

Leta 2001 so na republiški upravi za kulturno dediščino zatrjevali, da pokopališče na Orlovem vrhu ni locirano. V zbirki podatkov o prikritih moriščih in grobiščih pa je na osnovi vseh teh navedb ugotovljeno, da je bil iznos posmrtnih ostankov opravljen.

https://reporter.si/clanek/slovenija/dezmanova-komisija-o-vojaskem-pokopaliscu-slovenskih-domobrancev-na-orlovem-vrhu-741713

Share this post


Link to post
Share on other sites

Zgodbe žrtev komunizma: tako so trpeli slovenski zdravniki na Golem otoku

1081384.jpg

Med političnimi zaporniki na Golem otoku so bili tudi slovenski zdravniki, zobozdravniki in študentje medicine. Prav letos mineva 70 let od prihoda prvih političnih zapornikov na ta neobljuden otok v Kvarnerskem zalivu, letos pa obeležujemo tudi sto let prve slovenske medicinske fakultete.

Zgodovinske raziskave zgolj o slovenskih zdravnikih kot političnih zapornikih na Golem otoku ni. Glede na nepopoln seznam pa je bilo tam zaprtih najmanj 20 slovenskih zdravnikov in študentov medicine ter zobozdravnikov. Slovenska povojna medicina je z njihovo aretacijo in njenimi posledicami izgubila kar nekaj strokovnjakov. Razsežnosti tega so še večje, če upoštevamo, da je med drugo svetovno vojno umrlo 45 slovenskih zdravnikov in 55 študentov medicine.

Slovenija je imela po drugi svetovni vojni zgolj 600 zdravnikov. Če upoštevamo, da je leta 1946 štela 1,4 milijona prebivalcev, to pomeni slabih 43 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo, Slovenija ima danes 290 zdravnikov na 100.000 prebivalcev.

Zgodovinar Aleš Gabrič je v pogovoru za STA pojasnil, da so se razmere na Golem otoku najbolj zaostrile proti koncu leta 1949, ko je prišla tja še skupina klasičnih kriminalcev, ki so jih uporabili za mučenje sojetnikov. Tako je nastal sistem, kakršnega niso poznala niti nemška nacistična taborišča ali sovjetski gulagi, to je sistematično mučenje sojetnikov. Zaporniki so bili vsakodnevno izpostavljeni grozljivemu fizičnemu in psihičnemu nasilju.

https://reporter.si/clanek/slovenija/med-zrtvami-golega-otoka-so-bili-tudi-slovenski-zdravniki-745372

Share this post


Link to post
Share on other sites
Dodaj na: Facebook Twitter

Kitajska bo »socialistično« priredila Sveto pismo in Koran

31. 12. 2019 | Mojca M. Štefanič

Britanski »Daily Mail«: nove izdaje verskih knjig morajo biti brez vsebin, ki nasprotujejo prepričanjem komunistične partije.

0.84?OpenElement&FieldElemFormat=jpg

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/kitajska-bo-»socialisticno«-priredila-sveto-pismo-in-koran?Open

Share this post


Link to post
Share on other sites

“Otrok po naročilu” biznis, ki se ga poslužujejo tudi Slovenci

nadomestna-mati.jpg

LGBT na Irskem problematizira predpostavko države, da je ženska, ki rodi otroka, tudi njegova mati.

Na Irskem LGBT lobi zdaj zahteva izboljšanje pravic staršev otrok, ki so jih pridobili z nadomestnim materinstvom. Med večjimi problemi je zanje denimo, da se avtomatsko smatra, da je ženska, ki je otroka rodila, tudi njegova mati. Tako je, nisem se zmotil. Problematizira se, da država predvideva, da je ženska, ki rodi otroka, tudi njegova mati. Irska vlada je imenovala posebnega poročevalca, ki bo situacijo preučil in vladi predlagal ustrezne zakonske spremembe.

Nosečnost je tako verjetno zadnja izmed stvari, iz katere je nastal biznis, čeprav smo mislili, da je to nemogoče.

Otrok tako ni več neprecenljiv dar življenja, ampak dobrina, ki stane med 30.000 in 40.000 evrov, če jo naročiš iz Ukrajine ali Indije in okrog 130.000 evrov, če jo naročiš v ZDA. Kaj to pomeni za otroka, ki ima v zmedenem svetu, kjer niti spol več ni nekaj določenega, zdaj kar dve mami (darovalko genskega materiala in tisto, ki ga je nosila) in kaj to pomeni za žensko, ki je 9 mesecev povezana z otrokom, ki ga potem verjetno ne vidi nikoli več, se ne govori, nas ne zanima. Da o morebitnih zapletih v nosečnosti, morebitni deformaciji otroka ali podobnem niti ne govorim.

https://www.domovina.je/otrok-po-narocilu-biznis-ki-se-ga-posluzujejo-tudi-slovenci/

Share this post


Link to post
Share on other sites

Iran na udaru, Kitajska kot tarča?

Zakaj Kitajska noče vstopiti v igro, ki bi lahko vodila v tretjo svetovno vojno?

Iran na udaru, Kitajska kot tarča?

Neposredno po tem, ko je ameriški izstrelek usmrtil generala Kasima Sulejmanija, je bila najbolj iskana beseda na Googlu ime nadvojvode Franca Ferdinanda. Kitajski analitiki so si to tolmačili s podobnostjo med atentatom iz leta 1914 in napadom na iranskega poveljnika.

Tako kot je smrt v Sarajevu Nemško cesarstvo vpletla v prvo svetovno vojno, tako se zdaj postavlja vprašanje, ali je hotel predsednik Donald Trump na ta način izzvati Kitajsko in jo pritegniti v oboroženi spopad, s katerim bi se rivalstvo med obema velikima silama končno spustilo na trdno bojišče.

»ZDA so javno izjavile, da imajo Kitajsko za 'strateško tekmico', kar je zgolj bolj vljudno ime za sovražnika,« pravi Ann Lee, avtorica knjig o kitajsko-ameriških odnosih in bivša profesorica na Univerzi v Pekingu. »ZDA poskušajo vse od leta 2013 aktivno izzvati Kitajsko, da bi jo vpletle v vojaški spopad. Ker predsednik Xi Jinping nikakor ni hotel ugrizniti v vabo v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, je poskušala Trumpova administracija razburkati Tajvan, Severno Korejo in Xinjiang. In v skladu s to strategijo je tudi ameriško delovanje v zvezi s Hongkongom.«
 

Vodstvo v Pekingu je imelo, kot se zdi, odgovore na vse te izzive. ZDA zdaj poskušajo znova, in to z državo, v kateri je Kitajska največji kupec nafte, in na območju, kjer bi se morala na zaostrovanje napetosti oglasiti Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO), katere najpomembnejši članici sta Kitajska in Rusija, medtem ko ima Iran status opazovalca, a si prav tako želi čim prej postati polnopravni član organizacije.
 
»Na koncu koncev,« pravi Ann Lee, »je Kitajska edina država, ki bi lahko v kratkem prehitela ZDA kot največja gospodarska sila, kar pravzaprav pomeni, da bi jo prehitela tudi kot dominantna politična sila. S tega vidika je Trumpova poteza skrbno preračunana provokacija, usmerjena proti Kitajski, tako da bi bila lahko to tista usodna kaplja čez rob.«
 

Kitajska in iranska nafta


Treba bo še malo počakati, da se bo pokazalo, ali Trump razmišlja o vojni z azijsko silo, je pa mogoče že zdaj trditi, da je vsekakor hotel preprečiti nadaljnjo krepitev odnosov med Pekingom in Teheranom. Rusija in Iran sta imela prav ob koncu lanskega leta skupne vojaške vaje v Omanskem zalivu, glede na to, da imajo vse tri omenjene države z ZDA vrsto nerešenih vprašanj, pa je bilo to očitno sporočilo vodstvu v Washingtonu.


V ponedeljek so nato ZDA obtožile Kitajsko, da se je pridružila Rusiji, da bi lahko v varnostnem svetu ZN blokirali resolucijo z obsodbo napada na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Po vsem tem je več kot očitno, da je Bližnji vzhod, še zlasti Iran, ena od točk, na katerih ima Trump na muhi azijsko silo.

Ali bo ta atentat izzval tretjo svetovno vojno, tako kot je krogla v Sarajevu sprožila prvo, pa je odvisno od tega, koliko je Kitajska pripravljena vstopiti v to nevarno igro. In vse kaže, da azijska sila na to še ni pripravljena.

Prvi odziv vodstva v Pekingu na uboj Sulejmanija je bil celo zelo zadržan. Kitajska je obe strani pozvala k strpnosti. Čeprav je Iranu sporočila, da bo ostala njegova zanesljiva partnerica, in to ne glede na to, kako se bodo spreminjale globalne in območne razmere, je dala hkrati jasno vedeti, da je zanjo v tem delu sveta najpomembnejša stabilnost. Glede tega se Xi razlikuje od ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki bi na tem območju najraje videl popolno zmedo. Rusija na koncu koncev ni odvisna od bližnjevzhodne nafte. Kitajska brez nje ne more.
 

Tajvanski dejavnik


Največji razlog, zaradi katerega Xi tudi v to vabo ne bo ugriznil – celo če je bila ponujena predvsem z namero, da se ga za vsako ceno pritegne v vojno igro –, se skriva drugje. In sicer v Tajvanu. Tam bodo v soboto potekale predsedniške volitve in po tem, ko so na hongkonških ulicah v zadnjih šestih mesecih dodobra poteptali načelo »ena država – dva sistema«, si je zdaj kitajsko vodstvo kot prednostno nalogo zadalo iskanje nove formule za mirno združitev s 24-milijonskim otokom, ki ga ima zgolj za eno svojih pokrajin. Če bi se Kitajska kjer koli na svetu spustila v vojno proti ZDA, bi to v tem trenutku zanjo po vsej verjetnosti pomenilo, da bi za vedno izgubila Tajvan. Zato bo azijska sila, kar zadeva Iran, ostala na primerni oddaljenosti in pozorno opazovala dogajanje. Poskušala bo igrati vlogo umirjanja razmer in se še naprej izogibala vabam, ki jo mečejo pred njo v slogu sarajevskega atentata. Kitajska na koncu koncev ni Nemčija z začetka prejšnjega stoletja. Kitajska se bo spustila samo v tisto vojno, glede katere bo povsem prepričana, da bo v njej zmagovalka.

 

https://www.delo.si/novice/svet/iran-na-udaru-kitajska-kot-tarca-267133.html

Share this post


Link to post
Share on other sites

@Bernard  Povukli smo se iz Iraka!!! :dobro:

 

https://www.rtvslo.si/slovenija/rizman-evropa-se-ne-more-otresti-podrejenosti-zda-prikimava-ali-pa-je-tiho/511475

 

Rizman: Evropa se ne more otresti podrejenosti ZDA, prikimava ali pa je tiho

Ameriški pritisk na Iran je "darilo" Rusiji in Kitajski

Ali opcija nevtralnosti, ki so jo izbrale nekatere evropske države, res ni primerna za našo državo? Smo s članstvom v NATU bolj varni ali ogroženi, se je v MMC-jevem intervjuju vprašal politolog in sociolog Rudi Rizman.

Gorazd Kosmač
13. januar 2020 ob 06:39
Ljubljana - MMC RTV SLO
 
 
 
 
65646121.jpg Se EU ne more ali noče osvoboditi podrejenega položaja do zaveznikov "čez lužo"? Foto: Reuters  

Nedavni atentat Združenih držav Amerike (ZDA) po ukazu predsednika Donalda Trumpa na iranskega generala Kasema Solejmanija je nevarna novost na parketu mednarodnih odnosov. Evroposlanec in pravnik Milan Brglez je pred dnevi opozoril, da gre za še nevideno kršitev mednarodnega prava. Postavlja se nevaren precedens v mednarodni politiki, ki lahko potencialno vodi v popoln kaos. Si bo po novem katera koli država A pridržala pravico, da je določen general ali politik države B, s katero sploh ni v vojni, "takojšnja grožnja" in ga lahko ubije na lastno pest? Če je odgovor ne, zakaj to lahko naredijo ZDA in kje so ob vsem tem Združeni narodi (ZN), ki naj bi varovali mednarodno pravo in mir na svetu? Da pravila igre niso za vse enaka, že zelo dolgo ni nobena skrivnost.

Evropa se še vedno noče ali ne more osvoboditi svojega podrejenega statusa do te države in bodisi prikimava ali je v najboljšem primeru tiho ob še tako agresivni politiki omenjene velesile. Na koncu bo seveda morala sama plačati ceno za tako nerazumno in v bistvu barbarsko obnašanje - najprej z novimi valovi množic, ki se bodo valile z Bližnjega vzhoda, ker bodo bodisi reševale svoja življenja bodisi bežale iz svojih uničenih gospodarskih okolij.

O ZDA kot gospodarju EU-ja

Zamenjave režimov, atentati in odstavljanja tudi legitimno izvoljenih predsednikov so sicer stalnica in se v tem oziru ni zgodilo popolnoma nič novega, je v intervjuju za MMC dejal ddr. sociologije in politologije Rudi Rizman, zaslužni profesor na ljubljanski in bolonjski univerzi. Nova je zgolj brutalna odkritost ameriškega predsednika Trumpa, ki takoj na družbenem omrežju tvitne o "čudovitem orožju", ki bo "uničilo sovražnike", in za retoriko leporečja ne skriva, kaj v resnici počne.

Ob vojnah, ki jih netijo ZDA, Evropa v svojem očitno podrejenem položaju bodisi kima ali pa nemo molči. Evropska unija (EU) bo po Rizmanovih besedah morala sama plačati za svoje "nerazumno in barbarsko" obnašanje, in sicer najprej z novimi valovi množic beguncev, ki bodo, ko bo znova počilo, krenile tudi proti Evropi. Profesor Rizman je bil med drugim član uglednega Russllovega razsodišča in je eden od ustanovnih članov Mirovnega inštituta v Ljubljani.

Vabljeni k branju intervjuja.

Profesor Rudi Rizman je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti potem pa še na Harvardu v ZDA. Raziskovalno se med drugim ukvarja z globalizacijo, nacionalizmi, človekovimi pravicami in vidiki demokracije. Foto: BoBo Profesor Rudi Rizman je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti potem pa še na Harvardu v ZDA. Raziskovalno se med drugim ukvarja z globalizacijo, nacionalizmi, človekovimi pravicami in vidiki demokracije. Foto: BoBo

Začniva z zadnjo avanturo, ki si jo je privoščil predsednik ZDA Donald Trump z atentatom na iranskega generala Kasema Solejmanija. Da neka država odkrito izvaja atentate na predstavnike druge države, s katero ni v vojni, je bilo še včeraj nepredstavljivo, kajne?
Pravzaprav nič novega. ZDA že dolgo izvajajo atentate in odstavljajo demokratično ter legitimno izvoljene predsednike na oblasti. To so že prej počele v Iranu, ko so odstranile z oblasti ne kakega verskega skrajneža, temveč socialdemokratskega predsednika Mosadeka (Mohamed Mosadek, iranski premier med letoma 1951 in 1953, op. a.), na njegovo mesto pa postavile avtokrata in monarha Reza Pahlavija. Podobnih primerov v drugih državah pa je bilo še nič koliko, od Čila, kjer so ZDA postavile na oblast diktatorja Pinocheta (Auguste Pinochet, predsednik Čila od 1974 do 1990, op. a.) bile v Kongu odgovorne za smrt Lumumbe (Patrice Lumubma, premier Konga leta 1960) itd. Nazadnje omenimo še primer libijskega voditelja Gadafija (Moamer Gadafi, na položaju od 1969 do 2011), ki so ga odstranile skupaj z Veliko Britanijo in Francijo ter zanetile v tej državi državljansko vojno.

65628286.jpg Trump je leta 2012 za takratnega predsednika ZDA Obamo trdil, da bo napadel Iran, da "bi bil lažje ponovno izvoljen". Foto: Reuters

Nova je odkrita brezbrižnost v smislu, kaj nam pa morete, ki ima Trumpov podpis. Grožnje so letele celo na kulturne spomenike. Zelo nediplomatska govorica, je govoril hitreje, kot mislil?
Žal je govoril natančno tisto, kar misli. O kulturi Trump nima dobrega mnenja, ravno nasprotno. Tudi doma, opirajoč se na ideologijo neoliberalizma, radikalno zmanjšuje finančno podporo države kulturi. Mislim, da Trump ne bi oporekal nacističnemu ideologu Goebbelsu, ki je pri izrečeni besedi kultura najprej pomislil na revolver. Mednarodno pravo seveda ne dopušča uničevanja kulturnih spomenikov in še marsičesa drugega. Talibani oz. islamska država imajo pri Trumpu dragocenega zaveznika!

Zdi se, da je uboj generala prej kot kakršno koli korist ZDA prinesel strel v koleno. Iraški parlament je ameriškim vojakom odrekel gostoljubje, završalo pa je tudi na Trumpovi domači politični sceni. Je bilo vse skupaj bolj šov za domačo javnost?
Gre za politika in politiko, ki se opira na to, da ji tudi njene uničujoče poteze koristijo. Seveda pri tem ne gre samo za Trumpovo 'iznajdbo', tako so ravnali tudi že prejšnji predsedniki, na primer Bill Clinton in Barack Obama, se pravi, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Pri tem ZDA in Izrael posnemajo drug drugega. Izrael je v času izvajanja te politike izvedel najmanj 2.700 usmrtitev zunaj Izraela. Šiiti so z usmrtitvijo generala dobili novega mučenika, ki po šiitski veri zahteva maščevanje in videti je, da se tega Trump niti ne boji preveč, ker njegova politika temelji na produciranju sovražnikov, ki mu lahko v končni posledici celo pomagajo pri ponovni izvolitvi.

Trump je leta 2012 za takratnega predsednika Baracka Obamo trdil prav to, da bo napadel Iran, da bi bil lažje ponovno izvoljen. Ironija?
Ne le ironija, temveč predvsem demagogija, s katero zapeljuje svoje državljane, ki se niti ne morejo spomniti vseh njegovih nasprotujočih si trditev. Kaj nam pove na primer to, da je v času svojega mandata, po ocenah neodvisnih ustanov, izrekel že najmanj petnajst tisoč laži?

Trump deluje instinktivno in sploh ne posluša strokovnjakov, ker ve vse bolje od vseh. Rusija in Kitajska prej nista nikoli računali na takšno ameriško "darilo", ki posledično na eni strani povečuje njuno geopolitično težo in na drugi dokazljivo zmanjšuje ameriško.

O pritiskih na Iran kot ameriškem darilu

Kaj sploh lahko spremeni odstranitev enega generala, pa naj bo še tako spreten?
Iranci bodo brez problemov našli drugega generala, ki bo verjetno še bolj odločen in agresiven pri izvajanju svojih ciljev, predvsem za zavarovanje šiitov v Iraku in drugih državah. V Iraku predstavljajo celo večino, v drugih sosednjih državah pa so manjšine, ki štejejo dobra dva milijona ljudi. V Iraku jih je diktator Saddam Husein, takrat ameriški prijatelj oz. zaveznik, pobil več kot 10.000, od otrok do starcev. Iran je seveda do določene mere upravičen, da zavaruje svoje etnične člane v državah, kjer so šiitsko manjšino maltretirali in pobijali.

Je Slovenija v Natu res varnejša? Foto: EPA Je Slovenija v Natu res varnejša? Foto: EPA

Evroposlanec Milan Brglez je dejal, da gre za do zdaj še ne videno kršitev mednarodnega prava. Odziv EU-ja pa je bil precej mlačen, predvsem Iran so opozorili, naj se vzdrži eskalacije položaja. Veliko se govori o iranskem povračilnem udarcu, o povodu, uboju generala, pa ni slišati kaj dosti. Zakaj ne?
Poslanec ima prav o kršenju mednarodnega prava. Ob tem je treba spomniti, da ga Trump v svojem inavguralnem govoru ni omenil niti z besedo, še več, omenil ni niti demokracije in ne ameriške ustave, še manj človekovih pravic. To veliko pove, s kakšnim predsednikom imamo opraviti ta čas v ZDA. Evropa se še vedno noče ali ne more osvoboditi svojega podrejenega statusa do te države in bodisi prikimava ali je v najboljšem primeru tiho ob še tako agresivni politiki omenjene velesile. Na koncu bo seveda morala sama plačati ceno za tako nerazumno in v bistvu barbarsko obnašanje najprej z novimi valovi množic, ki se bodo valile z Bližnjega vzhoda, ker bodo bodisi reševale svoja življenja bodisi bežale iz svojih uničenih gospodarskih okolij.

Svet, ki se nam obeta, žal spominja na vračanje v obdobje pred drugo svetovno vojno s tem, da so današnja rušilna orožja bistveno bolj nevarna, ker skupaj z nerazumno ekonomijo uničevanja planeta grozijo tako človeški civilizaciji, kot planetu kot takem.

Kakšen "krasni novi svet" prihaja?

Majhne države na vojaškem področju, kot je Slovenija z na primer šestimi vojaki v Erbilu, ne morejo kaj dosti storiti. Kje bi lahko pustila tudi Slovenija svoj pečat? Je to morda pokončnejša diplomacija?
Za pokončnost diplomacije je najprej potrebno dobro poznavanje problema, včasih tudi nekaj poguma in drznosti, včasih pa je bolje molčati. Slovenija bi se morala od časa do časa, morda je zdaj ta trenutek, vprašati, ali še vedno velja, kot v času njenega vstopanja, da smo s članstvom v Natu v resnici še vedno na strani varnosti ali pa smo danes zaradi članstva celo bolj ogroženi? Take razprave, kot lahko vidimo, politični mainstream politično kriminalizira. Na primer, ali opcija nevtralnosti, za kakršno so se odločile nekatere evropske države, resnično ni primerna za našo državo? To bi bil dober test za državo, ki se ponaša z demokracijo. Resneje, in ne samo kot uporabnega 'kimavca', pa bi nas jemali tudi naši zavezniki.

Kako velik je v resnici vpliv Izraela na ameriško politiko? Foto: Reuters Kako velik je v resnici vpliv Izraela na ameriško politiko? Foto: Reuters

Sociolog religije in poznavalec regije Primož Šterbenc je dejal, da je politika ZDA postala talec Izraela, ki dirigira njihove poteze na Bližnjem vzhodu. A pritisk na Iran nikakor ni v interesu ZDA, saj ga tako potiskajo v naročje Kitajske in Rusije. Bi se strinjali?
Trump deluje instinktivno in sploh ne posluša strokovnjakov, ker ve vse bolje od vseh. Rusija in Kitajska prej nista nikoli računali na takšno ameriško 'darilo', ki posledično na eni strani povečuje njuno geopolitično težo in na drugi dokazljivo zmanjšuje ameriško. Vloge izraelskega lobija v ZDA seveda ne smemo prezreti, vendar je še bolj res, da so tiste, ki v tem oziru vodijo igro kljub vsemu ZDA. Tudi ne smemo prezreti, da se ameriški vojnoindustrijski lobi zaradi takšne uradne politike ZDA na tem območju še zdaleč ne pritožuje, dobički v zvezi s prodajo orožja se še naprej ali celo bolj povečujejo.

Dogajajo se številni poskusi dogovora, kot je bil jedrski dogovor pod patronatom EU-ja, ki nikoli zares ne uspejo. Se od Irana zahteva nemogoče ali je bolj krivo to, da Iran ni pripravljen na noben kompromis? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se odnosi med ZDA in Iranom popravili?
Vsekakor bi bilo bolje, če se jedrski klub ne bi širil, tudi ne na Iran. V resnici pa niso želje po atomskem orožju nič manj 'legitimne' od ameriških, izraelskih in drugih. S tem, ko uradna politika po svojem okusu oz. interesih, že desetletja ureja razmere v Iranu in zaostruje odnose s to državo, seveda samo še povečuje njene 'apetite' po jedrskem orožju. Jedrski sporazum v zvezi z Iranom, ki so ga podpisale EU in ZDA ter Rusija, je bil optimalna rešitev, vendar se mu je Trump odpovedal, tako kot tudi že prej pariškemu podnebnemu in druge administracije pred njim številnim drugim mednarodnim sporazumom, začenši s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je ostala neratificirana, konvencijo o človekovih pravicah otrok itd. Kako bi se lahko popravili odnosi z Iranom? Rekel bi, da sta platno in škarje vendarle v rokah vojaško in ekonomsko najmočnejše države na svetu – ZDA.

Slovenija bi se morala od časa do časa, morda je zdaj ta trenutek, vprašati, ali še vedno velja, kot v času njenega vstopanja, da smo s članstvom v Natu v resnici še vedno na strani varnosti ali pa smo danes zaradi članstva celo bolj ogroženi? Take razprave, kot lahko vidimo, politični mainstream politično kriminalizira. Na primer, ali opcija nevtralnosti, za kakršno so se odločile nekatere evropske države, resnično ni primerna za našo državo? To bi bil dober test za državo, ki se ponaša z demokracijo. Resneje, in ne samo kot uporabnega "kimavca", pa bi nas jemali tudi naši zavezniki.

O nevtralnosti in uporabnem "kimavcu"

Se na mednarodnem parketu modrega planeta že lep čas pogrezamo v novo vedno bolj vročo hladno vojno, za katero je značilno, da se strani bojujejo prek posrednikov t. i. proxijev na ozemlju tretjih držav, kot sta trenutno Sirija in Irak?
Takšnemu stanju smo bili priča že kmalu po koncu hladne vojne in ni tajnost, kdo ima moč, da nekaznovano krši mednarodne norme ter zasleduje svoje ekonomske in politične interese.

V primeru direktne vojne z Iranom se pogosto omenja tretja svetovna vojna, so zadnji dogodki lahko nov nevaren tlakovec na poti tja?
Za prebivalce vpletenih držav je tretja svetovna vojna že tu: vzemimo samo primere pol milijona žrtev kriminalne vojne v Iraku, nato žrtve v Siriji, Libiji, Afganistanu. 'Strašenje' s tretjo svetovno vojno, do katere lahko sicer tudi pride po kakem naključju, kot je bil to že večkrat primer v zgodovini, je v bistvu namenjeno temu, da se tisti deli sveta, ki ta čas (še) niso v njej, počutijo v takem svetu mirni in zadovoljni. Vendar, tako kot nekoč v Španiji, na koncu v tem smislu vendarle zvoni vsem.

Zaradi ameriškega neupoštevanja pravil igre se je o začetku konca organizacije Združenih narodov govorilo že po 11. septembru, ko sta v terorističnem napadu padla newyorška dvojčka. Sledila je nezakonita invazija na Irak leta 2003 brez mandata ZN-a. Kako naj ZN brani mednarodni pravni red, če pa v Varnostnem svetu sedijo države, ki ga same kršijo?
Od davnih sanj o OZN-u (Organizacija združenih narodov, op. a.) kot garantu za mir na svetu je resnično ostalo bore malo. V Varnostnem svetu ima privilegirano pravico do veta pet držav, ki so največje prodajalke orožja na svetu in tudi odgovorne za sprožanja največjega števila velikih vojn in vojaških konfliktov. Brez OZN-a, bi kdo rekel, da bi bilo sicer še slabše, vendar je to težka uteha za to, da si države, ki so odgovorne za vojne, s sklicevanjem na to organizacijo na sprevržen način z njo umivajo svoje krvave roke.

V Erbilu je deloval kontingent šestih slovenskih vojakov. Foto: BoBo V Erbilu je deloval kontingent šestih slovenskih vojakov. Foto: BoBo

ZDA so nedavno zavrnile vizum iranskemu zunanjemu ministru, ki tako ni mogel spregovoriti pred varnostnim svetom ZN-a v New Yorku. Država gostiteljica naj po pogodbi sicer ne bi smela odločati, koga lahko določena država pošlje ...
Tudi ta primer je dodatni dokaz za to, koliko je državi gostiteljici mar za miroljubno reševanje sporov in spoštovanje oz. nespoštovanje mednarodnega prava.

OZN je nastal takoj po drugi svetovni vojni, kako bi ocenili njegovo dediščino? Je svojo zgodovinsko vlogo že odslužil? Kakšen "krasni novi svet" se nam obeta?
Svet, ki se nam obeta, žal spominja na vračanje v obdobje pred drugo svetovno vojno s tem, da so današnja rušilna orožja bistveno nevarnejša, ker skupaj z nerazumno ekonomijo uničevanja planeta grozijo tako človeški civilizaciji kot planetu. Dediščina OZN-a je praktično amputirana s strani vodilnih mednarodnih in geopolitičnih igralcev, verjetno pa je ta čas preveč optimistična želja po novi mednarodni ureditvi in dogovoru, ki bi ne le opolnomočil nekdanji OZN, temveč ga usposobil za to, da bi bil kos novim ekološkim in miroljubnim izzivom.

Share this post


Link to post
Share on other sites

Join the conversation

You can post now and register later. If you have an account, sign in now to post with your account.

Guest
Reply to this topic...

×   Pasted as rich text.   Paste as plain text instead

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Your previous content has been restored.   Clear editor

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.


  • Recently Browsing   0 members

    No registered users viewing this page.

  • Similar Content

    • By JESSY
      Lažne vesti u poslednje vreme „teku“ baš kao i ona „metanska“ voda. Taj metan u vodi, manijak sa bejzbolkom u centru, drugi manijak na Košutnjaku koji uskače u automobile kao junak akcionih filmova i neuspešno davi, i još ko zna koja urbana legenda i zabrinuti građanski SMS prilično su zamutili ionako zastrašenu istinu. Možda je problem kada se zbog nepoverenja i straha čovek dezorijentiše.
       
      Ako nijednu od čudnih, neverovatnih ili makar neuobičajenih vesti objavljivanih prethodnih dana (dobro, nedelja, možda i decenija) niste proveravali, bar na internetu, ili na relevantnim medijima koji se do sada nisu bavili teorijama iz filmova „12 majmuna“ i „Houston, We Have a Problem“ već su prenosili reči pravih – ali pravih – stručnjaka, onda ste se našli u zamućenoj vodi zvanoj „lažne“ ili „fake“ vesti, i u „mythbustersima“ ili mitologiji sigurno izgubili.
      Lažne vesti u poslednje vreme „teku“ baš kao i ona „metanska“ voda. Taj metan u vodi, manijak sa bejzbolkom u centru, drugi manijakna Košutnjaku koji uskače u automobile kao junak akcionih filmova i neuspešno davi, i još ko zna koja urbana legenda i zabrinuti građanski SMS prilično su zamutili ionako zastrašenu istinu. Možda je to problem kada se zbog nepoverenja i straha čovek dezorijentiše, i počne da se pita šta je laž a šta istina.
      Šta je laž a šta istina danas, ako čak i američki predsednik izađe i kaže da ga je baš briga za istinu (ili je i ova informacija neproverena)? Da li je problem što je ponekad istina teško izbijala na površinu redovnim putem, pa je prva potreba da se poveruje u alternativu, ma kako sumanuta bila?
    • By obi-wan
      Na Novom Zelandu prekjuce vrlo jak zemljotres, sa pratecim cunami talasima.
      ...
      http://mondo.rs/a956407/Info/Svet/Novi-Zeland-zemljotres-evakuacija.html
      ...
      Spasilačke službe Novog Zelanda i vojno osoblje evakuisalo je danas stotine turista i lokalnih stanovnika iz malog grada Kaikoura na Južnom ostrvu.

      Oni su bili blokirani u području pogođenom zemljotresom jačine 7,8 stepeni Rihterove skale, u kojem su dve osobe poginule i pričinjena velika šteta.
      Pošto su naknadni potresi nastavili da potresaju region, spasilačke službe su zabranile prilaz u nekoliko ulica u novozelandskoj prestonici Velingtonu i evakuisali ljude iz nekoliko zgrada za koje se strahuje da bi mogle da se uruše.
      Brod novozelandske mornarice isplovio je iz Oklenda i stigao u Kaikouru, region Južnog ostrva, kako bi evakuisao 500 turista, prenosi Hina.
      Jaki odroni koje je izazvao potres presekli su putne pravce i pruge do grada Kaikoura, gde su se sklonile stotine unesrećenih. Tu se zateklo između 600 i 1000 turista, uglavnom stranaca koji su došli da posmatraju kitove.
      U evakuacijama učestvuje i četiri vojna helikoptera, avion "Herkules C-103" koji će iz vazduha ispuštati pomoć gradu, kao i pedesetak civilnih helikoptera.
    • Guest
      By Guest
      Рибари – У недељу, 25. новембра, Његово Преосвештенство Епископ шабачки Лаврентије служио је свету архијерејску Литургију у Рибарима, уз саслужење архијерјеског намесника Мирка Вилотић, архијерејског намесника мачванско-поцерског Мирослава Јаковљевић, старешине рибарске цркве Небојше Богдановића, старешине бадовиначке цркве Драгише Миловановића, старешине лешничке цркве Радована Лукића, оца Нифонта из манастира Радовашнице, оца Зорана Петровић из Лознице и оца Бранка Василић из Шапца. Овом приликом вероучитељ из Рибара Петар Цвејић рукоположен је у чин ђакона. На крају богослужења Епископ је поздравио присутни верни народ, захвалио је старешини рибарске цркве на досадашњем пастирском раду и одликовао га чином протојереја-ставрофора. После свете Литургије Владика се упознао са радовима на изградњи нове цркве у Прњавору.
      Извор:Епархија шабачка
      СПЦ




    • Guest
      By Guest
      Хоће ли овог децембра у Хелсинкију коначно бити одржана дуго најављивана Регионална конференција о претварању Блиског Истока у зону без нуклеарног оружја. После управо завршене Генералне конференције Међународне атомске агенције са седиштем у Бечу, изгледи за скуп у Финској све су несигурнији: што је термин ближи, успех је све даљи.







      Учесницима петодневног састанка у Бечу понуђене су две резолуције које су се бавиле нуклеарном тематиком на Блиском истоку, руска и египатска. Руси су своју на крају повукли, док је египатска усвојена већином гласова, али као и да није, с обзиром да њена вредност остаје церемонијалног карактера.



      Документ руске делегације био је кратак и уопштен, са свега три тачке - подршка доласку, чак не ни директан позив, свих држава из региона у Хелсинки, апел учесницима да се међусобно третирају с поштовањем, без политизације тако озбиљне теме и, на крају, похвала финским домаћинима за досадашње организационе напоре.



      Како ни такав дипломатски "испеглани" документ није могао да рачуна на усвајање консензусом - поред Израела, успротивиле су се још и САД, Канада, а од Европљана Велика Британија и Француска - Руси су га повукли.



      Египатски предлог резолуције био је већ конкретнији и садржавао формулацију која се овдашним дипломатским језиком назива "упирање прстом": реч је о позиву „свим државама блискоисточног региона" да постану чланице НПТ-ја, темељног документа Међународне атомске агенције којим се забрањује производња нуклеарног оружја.



      Како на Блиском Истоку постоји само једна држава која није потписница НПТ-ја, Израел, јасно је на кога се мисли, па је свађа по дужности, која почиње после таквих захтева програмирана. Израелска делегација назива ту врсту резолуције, коју иначе Египћани традиционално подносе на Генералној конференцији Атомске агенције, "малим годишњим ритуалом".



      Иран је у пленарној дискусији навео да је "израелски режим одговоран је за хиљаде побијених палестинских цивила, за сајбер-тероризам, за убиства туђих нуклеарних физичара", а све то може радити "зато што зна да увек може рачунати на војну помоћ оних земаља које с Израелом имају јаку емотивну везу", мислећи пре свега на САД и ЕУ.







      Делегација Јордана је са друге стране саопштила да је за безусловне преговоре с Израелом који се тичу нуклеарне безбедности Региона, али и "да не признаје израелске границе онакве какве су успостављене после јунског рата 1967. године".



      У име Арапске групе земаља при Атомској агенцији огласио се Тунис, чији су представници оптужили Израел да поседује огромни арсенал нуклеарног оружја, који је "је непоуздан, а његово стављање у употребу имало би катастрофалне последице."



      Представници Израела су са друге стране нагласили да им је жао што се скреће пажња са Сирије и Ирана и њиховог угрожавања нуклеарне безбедности.



      "Иран је тај који представља највећу опасност по мир у региону, не Израел. Али, ситуација је јасна. Ионако се сви уједине у локалној игри лупања по Израелу" рекао је шеф израелске мисије при Уједињеним нацијама у Бечу.



      Сиријци су одбацили тврдње да они и Иран поседују нуклеарно оружје и израелске оптужбе назвали јефтином политичком пропагандом.



      Решавање квадратуре круга



      Изјаве глобалних актера блискоисточне драме такође показују да се дипломатија налази пред проблемом решавања квадратуре круга.



      Америчка делегација није подржала египатску резолуцију (гласала је са „неодлучан") зато што сматра да се састанци Атомске агенције не могу користити као изговор за прибијање Израела на стуб срама. Улазак Израела у НПТ сам по себи не решава блискоисточни мировни процес.



      Руси су одлучили да дискусију о Блискоисточној конференцији виде с позитивне стране: арапске земље су прво најавиле посебну резолуцију у којој се директно говори о нуклеарним капацитетима Израела, али су је онда повукле у последњем часу као гест добре воље према Израелу. То су као "потез за сваку похвалу" похвалили из руске делегације.



      Кина је у дискусији о Конференцији у Хелсинкију драматично ћутала - ни речи о Блиском Истоку од њеног представника.



      Многи се питају чему је водила расправа на Блискоисточној конференцији, када две кључне земље, Иран и Израел не долазе у Хелсинки.



      Египатски представници тврде да регионалне консултације нису прекинуте ни у најтежим тренуцима и да Хелсинки још може бити успех, јер ни Иран ни Израел нису рекли не. Нису рекли ни да, али то у дипломатији не значи превише.



      Аргументи Израела су да је НПТ креиран за мирољубива времена и мирољубиве суседе, те да тај уговор не узима у обзир "мрачну реалност" Блиског Истока. Осим тога, чак су четири регионалне потписнице тог уговора - Сирија, Иран, Ирак и Либија - ухваћене у његовом кршењу. Према томе, прво треба уловити оне који су "унутра" а варају, него се бавити онима који, будуци да су "напољу" не могу ни да варају.



      Група арапских земаља покушава, до сада безуспесно, да прогура резолуцију под насловом "Израелски нуклеарни капацитети" већ четврту годину за редом.



      Генерална конференција је највисе политичко тело Међународне атомске агенције и састаје се једном годишње, обично у септембру. Чине је све земље чланице потписнице НПТ-а, тренутно 155, плус и оне које то нису, као што Пакистан, Индија и Израел, што значи - практично све земље света осим Северне Кореје.



      Извор:
      РТС

Све поруке на форуму, осим званичних саопштења Српске Православне Цркве, су искључиво лична мишљења чланова форума 'Живе Речи Утехе' и уредништво не сноси никакву материјалну и кривичну одговорност услед погрешних информација. Објављивање информација са сајта у некомерцијалне сврхе могуће је само уз навођење URL адресе дискусије. За све друге видове дистрибуције потребно је имати изричиту дозволу администратора Поука.орг и/или аутора порука.  Коментари се на сајту Поуке.орг објављују у реалном времену и Администрација се не може сматрати одговорним за написано.  Забрањен је говор мржње, псовање, вређање и клеветање. Такав садржај ће бити избрисан чим буде примећен, а аутори могу бити пријављени надлежним институцијама. Чланови имају опцију пријављивања недоличних порука, те непримерен садржај могу пријавити Администрацији. Такође, ако имате проблема са регистрацијом или заборављеном шифром за сајтове Поуке.орг и Црква.нет, пошаљите нам поруку у контакт форми да Вам помогнемо у решавању проблема.

×
×
  • Create New...